V nadaljevanju preberi zakaj nama je bil PD všeč in zakaj nama ni bil. Vsekakor pa to ni destinacija, ki bi jo priporočala tistim, ki greste prvič v Malezijo, saj v PD res ni veliko za početi.

Prav tako PD ni prilagojen tujim tursitom, saj sem pretežno hodijo Malezijci in Singapurčani. Torej, če pa si želite avtohotonega malezijskega turizma, skoraj brez pridiha Evrope ali Amerike, pa je PD odlična destinacija.

Port Dickson: Kaj početi/si ogledati v 4 dneh?

Kot sem že zgoraj napisala PD ni destinacija za aktivne počitnice, je pa idelana destinacija za počitek in avtohtono doživejte Malezije. Nama je bilo v PD všeč, saj sva prišla sem z namenom izležavanja.

Lokacija je odlična, saj se mesto nahaja le 1 h in 30 min južno od letališča. Prav tako od PD nisva veliko pričakovala saj so drugi popotniki zelo slabo pisali o samem kraju, zato sva pričakovala, da bo izjemno slabo. Na koncu sva bila pozitivno presenečena.

Zagotovo je del najine pozitivne izkušnje tudi resort Grand Lexis, ki sva si ga izbrala za bivanje. V resortu sva bila izjemno lepo sprejeta in bila vedno znova presenečena nad malezijsko prijaznostjo in ustrežljivostjo.

Resort Grand Lexis

Če se boste odpravili v PD si res izberite dobro namestitev. Ker je PD turistično mesto je možnosti za nastanitev veliko, niso pa vse v redu. Midva sva si izbrala Grand Lexis Port Dickson s 5 zvezdicami in v njem neizmerno uživala.

Celoten resort je sestavljen iz osrednjega hotelskega dela, kjer so tudi restavracije in lokali. Na tleh imajo postavljene Garden Pool Ville (kot nekakšne hiške nanizane v vrsti), v morju na količkih pa so postavljene različne Pooi Ville. Midva sva si enkrat želela biti na morju, zato sva bookirala Executive Pool Villa, ki je bila najcenejša varianta na količkih.

Za sobo s privatnim bazenom (večina vil v resortu ima namreč privatne bazene) in zajtrkom sva plačala 130 € na noč. Že ko sva naredila check-in so nama za isto celo ponudili nekoliko boljšo vilo Premium Pool Villa, ki je enaka Executive Villi, le soba je nekoliko večja. S sobo sva bila izjemno zadovoljna, privat bazen je je bil vsekakor češnjica na tortici.

Na najino nesrečo/srečo pa se je ravno v najini sobi pokvarila klimatska naprava, zato so nama po enem dnevu sobo zamenjali v opravičilo pa ponudili še dodaten upgrade. Na koncu sva pristala v Grand Pool Villa, kjer je bila soba res ogromna, bazen pa še večji. Soba je imela 120 m2 in je vsebovala dve veliki zakonski postelji.

Celoten resort vsebuje še velik skupni zunanji bazen, veliko restavracijo za zajtrk in večerjo in lokal, kjer je ob večerih živa glasba.

Zraven Grand Lexis Resort se nahaja še Lexis Resort, ki je bolj osnoven in starejši. Prav tako pa ponuja hiške na količkih. Najbolj mogočen in posledično tudi najdražji pa je Lexis Hibiscus, ki ima huške zgrajeve v obliki štiri peresne deteljice in je danes resort uporabljen praktično kot znamenitost PD. V času najinega obiska je bila osnovna soba na količkih z zajtrkom cca. 300 € na noč, kar se nama je zdelo malenkost preveč, prav tako pa sodeč po slikah, ponujajo manjše privat bazene.

Tanjung Tuan gozd

Dobrih 20 km južno od mesta PD se nahaja rt, ki ga v celoti porašča gozd. Na koncu tega rta je svetilnik Cape Rachado do katerega sva se tudi midva odpravila. Z avtom (ja, najela sva avto) sva se zapeljala do konca poti, kjer sva parkirala nato pa se odpravila na 15 min sprehod do svetilnika.

Pot do svetilnika je asfaltirana, vendar morate peš, saj je na začetku ograja. V tem gozdu sva videla ogromno opic, od agresivnih makakov, ki so že na začetku ropali smeti in vse do temne lisaste opice, ki so bolj sramežljive in so se skrivale visoko na drevesih.

Iz te asfaltirane poti lahko skrenete tudi na strmo in blatno pot, ki vodi vse do Monkey Beach Bay. Midva se za ta krajši pohod nisva odločila, saj si nisva želela bližjega srečanja z makaki. Na Borneo leta 2019 naju je namreč en trop makakov napadel in od takrat dalje nama ni prijetno, če sva sama v gozdu z opicami.

Port Dickson plaže

Iskreno, Malezija nima najlepših plaž, sva drugje videla že veliko lepše plaže. V Maleziji imajo izredno drobno mivko in, ko se ta meša z valovi voda vedno zgleda kalna. Vseeno pa so me plaže v Port Dickoson pozitivno presenetile.

Vse plaže so peščene in izjemno dolge. Ker je Malezija muslimanska država in se tega mogoče bolj držijo kot druge azijske muslimanske države, na plažah v PD ne boste našli lokalov ali ležalnikov, prav tako se izjemno malo ljudi kopa. Torej alkohola in glasbe na plažah ni, kar je precej slabo. Samo plaže na Langkawi so imele lokale in glasbo, tudi plaže na Borneo so bile brez vsega. Za otok Tioman in Perhentian pa žal ne morem napisati, ker teh plaž nisva obiskala.

Plaže v Port Dickoson, ki sva jih obiskala:

• Plaža Blue Lagoon (Pantai Tanjung Biru) – velja za eno izmed najlepših plaž. Je sicer manjša in lepo zaokrožena. Voda tukaj je zelo dolgo plitva, tako da je plaža idealna tudi za majhne otroke.
• Plaža Teluk Kemang – izjemno dolga peščena plaža z možnostjo različnih vodnih športov. Tukaj je tudi veliko štantov s hrano in brezalkoholno pijačo. Vse je malezijskem stilu, torej plastični stoli, mize in krožniki :).
• Plaža Pantai Saujana – srednje velika peščena plaža, ki nama je bila zelo všeč. Tudi tukaj je ob cesti nekaj štantkov s hrano.
• Glory Beach – manjša peščena plaža zraven hotela Lexis. To plažo sva obiskala v času najinega sprehoda okrog hotela.

Pulau Burong – otok povezan z lesenim mostičkom

Odpravila sva se tudi na mini otoček Pulau Burong. Iz celine do tega otočka vodi lepo urejen lesen most s katerega lahko opazujete okoliške plaže in manjši gozd mangrov. Na otoku pa se nahaja tudi manjši razgledni stolp na katerega se lahko povzpnete.

Uncle Woong

Odličen poldnevni izlet je lahko tudi na kmetijo ob jezeru Uncle Woong. Tukaj ponujajo vožnje z ATV in UTV. Po jezeru pa se potem lahko vozite še s kanujem ali pedolinotom. Vožnja z ATV ali UTV traja približno 40 minut, vozite pa se med nasadi palm. Na dveh točkah se tudi ustavite, kjer je čas za fotografiranje.

Midva sva se odločila za UTV, tako da je Jure vozil, jaz sem pa snemala. Cena za ATM je 80 RM, za UTV (to je za dva, vozi pa samo eden) pa 160 RM. V to ceno je bila potem všteta še brezlačna vožnja po jezeru. Na turistični kmetiji pa ponujajo tudi pijačo in manjše prigrizke.

Nama je bil ta izlet izjemno všeč, prav tako pa so bili vsi zelo ustrežljivi in izjemno prijatni, tako da so izkušnjo naredili res nepozabno.

Sky Ladder Pineapple Farm

Le kilometer vožnje naprej od Uncle Woong se nahaja manjša kmetija, ki se ukvarja s pridelavo ananasa. Pokazali so nama nasade in povedali vse o vzreji in predelavi ananasa. Priznam, da je meni bilo zelo zanimivo in nisem vedela, da je ananas tako poseben in zanimiv sadež.

Na začetku se nakaja tudi manjša restavracija/lokal, kjer lahko naročite svež ananas. Naravni sok iz ananasa pa je že vključen v ceno ogleda plantaže. Vstopnica na osebo stane 23 RM. Tukaj pa potem prodajajo še različne druge proizvode iz ananasa.

Kaj nama ni bilo všeč v Port Dickson

Kar nekaj stvari nama tukaj ni bilo všeč, še bolj pa naju je mogoče to jezilo, ker kraj ponuja ogromno priložnost za razvoj turizma, pa nisva razumela, zakaj se ne bi malo bolj potrudili in morda določene stvari spremenili.

Občutek zapuščenosti in propadajoče zgradbe

Zaradi lepih in dolgih peščenih plaž je PD priljubljena destinacija za domače obiskovalce. Mnogi Singapurčani so vlagali v počitniške domove v Port Dicksonu in okolici. Skozi leta so odprli mnogo hotelov in letovišč, da bi izkoristili turistično privlačnost. V 1990-ih je Port Dickson doživel razcvet z novimi hoteli in letovišči, ki so bili načrtovani in zgrajeni.

Zaradi azijske finančne krize leta 1997 pa so se mnogi od teh projektov ustavili, kar je pustilo mnogo nedokončanih zgradb raztresenih vzdolž obale Port Dicksona. To žal še danes kazi celotno podobo tega obmorskega kraja.

Žal mi je tudi, da samo mesto PD ni lepše urejeno in, da se vmestu praktično nič ne dogaja, saj nima pravega centra. Nekaj je sicer ponudnikov ulične hrane, to pa je praktično vse. Ob morju je narejen napis PD, več pa se niso spomnili. Ob morju poteka čudovita promenada, kjer žal ni niti enega samega lokala.

Velik vpliv muslimanske vere

Malezija je muslimanska država in za muslimane velja, da ne uživajo alkohola in svinjine, prav tako ne poslušajo glasbe (glede tega nisem ziher, ampak tukaj je tako delovalo). V PD se žal niso niti malo prilagodili nemuslimanskim turistom in menim, da je tudi to razlog zakaj turizma ni. Žal tukaj nisem zasledila, da bi lahko na katerikoli izmed dolgih peščenih plaž popil eno pivo. Prav tako je vsepovsod samo tišina kar daje občutek še večje zapuščenosti.

Menim, da bi se morali malo prilagoditi tako kot v drugih azijskih muslimanskih državah ali drugim mestih v Maleziji, kjer ljudje poslušajo glasno na glas in spijejo tudi kakšno pijačo. Npr. še v hotelu Grand Lexis, kjer je bil lokal z živo glasbo; je bil ta lokal tako zvočno izoliran, da se glasba ni slišala ven, ker je v hotelu večina muslimanskih gostov. Lokal je bil seveda prazen, bila sva midva in še dva turista iz Azije.

Neprilagojeni za tuje turiste

To je bila najina največja težava. Ko sem delala plan najinega potovanja, sem preprosto napisala, v Port Dickson najameva skuter in raziščeva okolico. Aa – aa…. ne bo šlo. Nikjer v Port Dickson ne moreš najet skuterja, ker jih nihče ne oddaja. Tukaj so takšni gostje, ki pridejo s svojim avtom, na nas tujce, ki avta nimamo, so pač malo pozabili. Še zdaj ne morem verjet – v Aziji lahko na vsakem vogalu najameš skuter.

V PD sicer obratuje Grab, ampak jih je zelo malo ob določenih urah pa žal nikogar. Zato si nisva upala celotnega območja raziskati z Grabom, da ne bi na koncu nekje obtičala. Potem sva prišla an idejo, da bova pač najela avto, ampak v PD tudi avta nihče ne oddaja.

K sreči so nama v hotelu pomagali in poklicali nekoga, ki oddaja avte v večjem mestu Seremban. Iz tega mesta so nama avto pripeljali do hotela in sva tako imela 1 dan avto, da sva lahko raziskala okolico. Avto sva dobila popoldan in sva ga lahko imela do naslednjega popoldneva. Tako sva se lahko praktično 2 dni vozila naokrog. Ta najem avta pa je potekal čisto kavbojsko, brez papirologije in kartic, šli smo le na zaupanje. Za 24 h najema sva plačala 180 RM + 50 RM za dostavo avta do hotela.

V Maleziji vozijo po levi strani ceste, ampak so precej uvidevni in pazljivi vozniki. Je pa res, da je ogromno prometa in je treba ves čas pazit, prav tako pa je na cestah ogromno lukenj. Ampak se da, krajše razdalje in lepo počasi. Vsekakor pa si ne bi želela celotne Malezije prepotovat z avtom, ker bi bilo to preveč stresno.

V Port Dickson sva tudi zaključila z najinim potovanjem. Z Grabom sva se vrnila na letališče. PD je od letališča oddaljen le 90 km.

The post Port Dickson appeared first on Strani Sveta.

Malacca: kaj si ogledati v 2 dneh?

Dva dni sta ravno dovolj za ogled mesteca Malacca. Če imate možnost se v Malacco odpravite za vikend, saj je čez vikend večji del starega mestnega jedra zaprtega za promet, kar daje mestu res poseben čar.

Iz Kuala Lumpur se lahko v Malacca odpravite tudi na enodnevni izlet in se potem zvečer vrnete v KL. Če res nimate časa je tudi to opcija, vendar mesto Melacca resnično zaživi zvečer, tako da je veliko boljše, ča lahko v mestu prespite. Tukaj najdete enodnevne izlete v Malaca iz Kuala Lumpur.

Jonker street weekend market

Jonker street je izjemno dolga in ozka ulica. Na obeh straneh ulice je polno mini stojnic, ki prodajajo hrano in pijačo. Vmes pa najdete tudi kakšne prodajalce tekstila in podobnega kičeraja. Ulica je izjemno glasna in natrpana iz vseh strani pa se samo kadi. Vonji so tako mešani, da se težko odločiš, ali so prijetni ali neprijetni.

Tukaj pa se odvijajo tudi različne predstave na majhnem odru. Prav tako predstave včasih izvajajo posamezni prodajalci. Midva sva npr. opazovala enega prodajalca kokosa, ki je najprej s kokosi žongliral.

Dutch Square (Red Square) Melaka in Christ Church

Rdeči trg, ki so ga postavili Nizozemci leta 1650. Tukaj se nahaja tudi krščanska rdeča cerkev. Trg je res v celoti obravan v temno rdečo barvo in je nekakšen osrednji prostor starega dela Malacce.

Na trgu se nahaja tudi mestna hiša, ki je zgodovinska struktura. Mestna hiša je znana po svoji rdeči zunanji strani in bližnjem rdečem stolpu z uro. Zgradili so jo Nizozemci leta 1650 kot pisarno nizozemskega guvernerja in namestnika guvernerja. Po prevzemu s strani Britancev je bila še naprej uporabljana kot zakladnica, pošta, vladne pisarne in apartmaji za visoke uradnike.

Ko je Malacca prešla v britanske roke v 19. stoletju, so v bližini mestne hiše leta 1826 odprli Malacca mestno šolo, ki so jo ustanovili misijonarji.

Mestna hiša je domnevno najstarejši ohranjen nizozemski zgodovinski objekt na vzhodu. Danes je tukaj muzej zgodovine in etnografije. Med razstavnimi predmeti v muzeju so tradicionalne obleke in artefakti skozi zgodovino Malacce.

Christ Church v Malacci je anglikanska cerkev (sprva nizozemska reformirana), zgrajena v 18. stoletju. To je najstarejša delujoča protestantska cerkev v Maleziji.

Ulična umetnost v Malacca

Ulična umetnost ali street art se nahaja tudi v Malacci, vendar ni tako razširjena in prepoznavna kot v George Town. Največ ulične umetnost najdete na obeh obrežjih reke Malacca River. Umetnine lahko opazuteje v času sprehoda ob reki, kjer je res lepo urejeno ali pa se odpravite na izlet z ladjico po reki.

Melaka Straits floating mosque

Mošeja v Malacci, ki je postavljena na vodi. Iz starega mestnega jedra je mošeja oddaljena kakšna 2 km. Midva sva do mošeja šla z Grab. Žal je bila v času najinega obiska mošeja v procesu obnove, vendar sva jo vseeno uspela videt od zunaj. Ne pozabite, če želite vstopiti v mošejo, morate imeti dolge roka, dolge hlače, zaprte čevlje in pokrivalo čez glavo.

Razgledni stolpi v Malacca

V Malacca sta 2 razgledna stolpa: Taming Sari Revolving Tower in Shore Sky Tower Melaka. Taming Sari Revolving Tower je tisti stolp, kjer te na ploščadi dvignejo na vrh in je precej nizek. Vstopinna za ta stolp je 25 RM.

Shore Sky Tower Melaka je najvišji stolp v Malacci s steklenim dnom, vstopnina je 25 RM. Midva sva se odpravila na ta stolp, ki nudi res čudovit razgled na celotno Malacco.

Vožnja z ladjico po reki

Vožnja z ladjico po reki je zagotove nekaj kar ne smete izpustiti. Vstopnice prodajajo zraven Malacca Tourist Information Center ali direktno preden se vkrcate na ladjico. Vstopnina za vožnjo je 30 RM (5,89€). Vožna traja cca. 45 min.

Ladjica vas pelje po večjem delu kanala, kjer lahko opazujete obrežje reke na obeh strane. Meni se je to zdel izjemno lep način kako spoznati mestece.

A Famosa (Porta de Santiago)

Ogled ruševin iz časov portugalcev. Porta de Santiago so vrata, ki se nahajajo ob vznožju hriba sv. Pavla in je vse, kar je ostalo od nekoč mogočne portugalske trdnjave. Vrata so ena izmed štirih glavnih vrat večje trdnjave A’ Famosa (‘Slavna’ v portugalščini), ki se je razširila in vključevala okoliške hribe.

Skoraj 150 let je ta mogočna trdnjava uspešno ščitila portugalski položaj v Melaki, dokler je niso leta 1641 preplavili Nizozemci. Med napadom je bila poškodovana, vendar so Nizozemci obnovili in razširili obrambne naprave ter jo preimenovali v VOC.

Pomen trdnjave je začel bledeti, ko so Britanci prevzeli oblast hkrati pa uničili skoraj celoten kompleks. Na žalost je vse, kar danes vidimo, le delček nekdanje veličine.

Church of Saint Paul

Na vrhu hriba sv. Pavla stoji cerkev sv. Pavla, ki so jo zgodnji Portugalci poznali kot kapelo Matere božje ali Naše Gospe na hribu. Po tem, ko so Nizozemci leta 1641 odvzeli Melako Portugalcem, so cerkev popravili in predelali v nizozemsko reformirano cerkev.

Cerkev sv. Pavla so Nizozemci uporabljali za svoje bogoslužje naslednjih 112 let, dokler niso dokončali gradnje svoje lastne cerkve – Christ Church. Zaradi strateške lege cerkve so jo Nizozemci spremenili v razširitev trdnjave A’ Famosa. Na strehi so namestili topovske odprtine. Kasneje, ko je bila ustanovljena Christ Church, so Nizozemci hrib sv. Pavla spremenili v pokopališče za svoje plemenitaše.

Danes v cerkvi sv. Pavla še vedno stojijo velike granitne nagrobne plošče. Med nizozemskimi grobovi na pokopališču hriba sv. Pavla leži grob Jana Van Riebeecka, ki je bil ustanovitelj nizozemskega naselja na Rtu dobrega upanja v Južni Afriki.

Z začetkom britanske okupacije Melake je cerkev nato služila kot skladišče za prašne magazine in od takrat naprej je ostala v razvalinah.

Chinatown Malacca

Sprehodila sva se po ulici Jalan Tun Tan Cheng Lock in ulici Jalan Hang Jebat, ki predstavlja središče Chinatowna. Ulica se nadaljuje v Jonker Walk Melaka, kjer je čez vikend market poln štantkov. Sprehodila pa sva se tudi po ulici Jalan Tukang Besi, ki vodi do templja.

Vožnja s kitsch trishaw

Otročje vendar posebno doživetje. To so nekakšni predelani tricikli namenjeni transportu krajših relacij. Na eni strani je kolo, ki ima zraven pritrjen potem še dvosed. V Malacci so bili izjemno inovativni in se ta vozila okrasili s plišastimi risanimi junaki, Marvel junaki in junaki iz različnih serij. Tako najdete Captain Amerika kitsch trishaw, Pokemon kitsch trishaw, Hello Kitty kitsch trishaw,…

Da pa zadevo popestrijo imajo od zadaj še ogromen zvočnik. Ko vas vozijo, seveda ta zvočnik vklopijo, kar naredijo tudi vsi ostali vozniki kitsch trishaw. Tudi če si boste želeli ta vozila spregledati, vam to ne bo uspelo.

Kako v Malacco?

Najlažje pridete v Malacco iz Kuala Lumpur z avtobusom. Vsi ekspres avtobusi vozijo v Malacco iz postaje Terminal Bersepadu Selatan, ki je južno od centra KL. Do postaje sva šla z Grab. Avtobus iz KL v Malacca vozi med 2 – 2,5 h.

Vozovnico sva kupila direktno na terminalu, saj vam tako prodajo vozovnico pri tisti družbi, ki prva pelej v Malacco. Avtobusi pa vozijo na vsake pol ure, če ne še pogosteje. Vozovnica naju je stala 12 RM (2,36€).

V Malacco sva prispela na avtobusno postajo, ki je cca. 5 km oddaljena iz centra mesta – Malacca Sentral Bus. Iz postaje do hotela v centru mesta sva šla z Grab.

Kulinarika v Malacci

Mesto je izjemno znano tudi po dobri kulinariki, imenovani tudi Nyonya cuisine, ki je mešanica kitajske, malezijske in kombinacije drugih azijskih kuhinj. Poskusite lahko naslednje jedi: Chicken Rice Ball (piščanec in riževe kroglice) in Nyonya Laksa – rezanci s škampi in piščancem na kokosovi osnovi.

Malacca hotel

NOČITEV MALACCA: The Sterling Boutique Hotel Melaka. Za 2x nočitev v hotelu s **** zvezdicami z zajtrkom sva plačala 98€. Hotel ima res odlično lokacijo in so vse glavne znamenitosti prav tako reka oddaljene manj kot 5 min hoje.

Hotel je starejši, soba je bila čisto povprečna (nikakor primerna za hotel s 4*). Najbolj grozen je zajtrk, kjer niti ni dovolj hrane za vse goste. Boljše bi bilo, da zajtrka ne bi nudili. Prav tako je osebje zelo neizobraženo in se ne obnaša primerno za hotel.

Iz Malacce sva potem pot nadaljevala v Port Dickson. Potovala sva z Grab. Več o samem potovanju tja in o tem kaj sva počela v Port Dickson te čaka v prispevku PORT DICKSON.

The post Malacca (Melaka) appeared first on Strani Sveta.

Ta prispevek bo vključeval pot potovanja po Malezijskem polotoku s tridnevnim skokom v Singapore. Obiskala bova naslednje kraje: Kaula Lumpur, Singapore, Penang (otok), Cameron Highlands, Taman Negara deževni gozd, Melaka in Port Dickson.

Malezija potovanje: Plan potovanja po dnevih v 3 tednih

PLAN POTOVANJA: 

1. KUALA LUMPUR
2. SINGAPORE
3. PENANG
4. CAMERON HIGHLANDS
5. TAMAN NEGARA
6. KUALA LUMPUR
7. MELEKA (MALACCA)
8. PORT DICKSON

Kuala Lumpur

Prvi dan sva prispela v Kuala Lumpur in preprosto uživala v mestnem ritmu. V Kuala Lumpur si tokrat nisva ogledala največjih znamenitosti in se nisva povzpela na Petronasova stolpa, saj sva to naredila že leta 2019. Namesto tega sva se sprehajala v predelu Bukit Bintang, kjer sva si izbrala tudi nočitev. V tem predelu so najboljše naslednje ulice:

• Jalan Alor Food Street – ulična hrana s tradicionalnimi štantki in plastičnimi stoli; razmeroma dobra hrana po nizkih cenah
• Changkat Bukit Bintang – tukaj se nahajajo številni lokali in diskoteke, cene so višje, še posebej alkohol je v Maleziji drag (veliko pivo je lahko med 4 – 6€)
• Lot 10 Hutong Food Court – tukaj boste našli dobro azijsko hrano, gre pa praktično za portugalski model Time Out food courta.
• Jln Bukit Bintang – glavna ulica v trem predelu, kjer je ogromno prestižnih trgovin, nakupovalnih centrov in izjemno živahno nočno življenje

V istem dnevu sva si privoščila še masažo; 1h masaža stane približno 10 € na osebo. Popoldan pa sva uživala v izbranem hotelu, si malo odpočila in se kopala v čudovitem bazenu na vrhu nebotičnika.

NOČITEV KUALA LUMPUR: izbrala sva si hotel Pavilion Hotel Kuala Lumpur Managed by Banyan Tree v predelu Bukit Bintang. Želela sva si bazen in ta hotel v obliki nebotičnika nudi ogromen bazen na vrhu stavbe. Za 1x nočitev z zajtrkom sva plačala 111 €.

Zajtrk v hotelu ima neomejeno izbiro različnih azijskih in evropskih kuhinj. Hotel je del nakupovalnega centra Pavilion, kar pomeni, da lahko iz hotela direktno dostopate v nakupovalni center Pavilion, ki je povezan z nakupovalnim centrom Fahrenheit. To je še izjemno priročno, v primeru če dežuje. V nakupovalnem centru pa sva midva našla tudi kotiček z restavracijami v 4 nadstropjih, kjer sva potem šla na večerjo.

Singapore: 3 dni za raziskovanje mesta

Naslednji dan sva zapustila hotel v KL in se z Grab odpeljala nazaj na letališče v KL (oddaljeno kakšno 1h vožne iz centra mesta). Z Air Asia sva letela v Singapore, let je trajal 1 h. Za vstop v Singapore sva potrebovala SINGAPORE ARIVAL CARD, ki sva jo izpolnila en dan pred odhodom. Katrica je v obliki pdf obrazca in je brezplačna.

NOČITEV SINGAPORE: izbrala sva hotel Dorsett Singapore ****, ki se nahaja v kitalski četrti, ki vejla za nekakšno središčno lokacijo Singapore. Hotel ima tudi bazen, kar sva si najbolj želela. Za 3x nočitev brez zajtrka (19.10 – 22.10.2023) v Dorsett Singapora sva plačala 472,12 €. 

So pa nočitve v Singapore izjemno drage, veliko imajo ted “pod” hotelov, kje spiš v nekakšni kapsuli in pa veliko hotelov, kjer sobe nimajo okna. Te namestitve so nekoliko cenejše, vendar pod 70€ na noč sama nisem našla nastanitve za obdobje iskanja.

V Singapurju sva si ogledala precej znamenitosti:

• Predele Chinatown, Little India in predel Kampong Glam (arabski predel mesta) – vsak predel je izjemno zanimiv z različnimi templji in živahnimi ulicami
• Gardens by the Bay – čudovit park s super drevesi, razstavo tropskega rastja in nočnim spetaklom lučk in glasbe
• Ogled Marina Bay s prestižnimi nebotičniki, muzeji in hotelom v obliki ladje
• Vožnja s Singapore Flyer (65 m visoko vrtečo kolo)
• Sprehod po Henderson Waves – 75 m visok viseč most v parku

PENANG: 5 dni za raziskovanje George Town in otoka Penang

Iz hotela Dorsett Singapore sva šla na letališče Singapore z Grab. Letela sva z AirAsia direktno na letališče na Penangu. Let je trajal 1h in 15 min. Iz letališča v Penangu vzameva ponovno Grab do George Towna, kjer imava hotel. 

Na Penangu sva si ogledana naslednje zadeve:

• GEORGE TOWN: glavno mesto Penanga, ki spada pod UNESCO kulturno dediščino. Mesto, ki je prepoznavno po izjemni kulinariki, bogatih uličnih umetninah (Street Art), prepletajočih se kulturah (kolonialne, kitajske, indijske in islamske)
• PENANG HILL: hribovito območje, ki obdaja George Town. Vrhovi nudijo čudovite razglede na George Town in omogočajo stik z naravo
• TEMPELJ Kek Lok Si Temple: največji budistični tempelj v Maleziji.
• PLAŽE NA SEVERNI STRANI OTOKA: sever otoka je izjemno bogat z dolgimi peščenimi plažami. Najdaljša je plaža Batu Ferringhi Beach.

NOČITEV PENANG: OZO George Town Penang. Za 5x nočitev (22 – 27.10.2023) z zajtrkom na odlični lokaciji sva plačala 334,05 €. Soba je bila izjemno velika in res lepo urejena. Zajtrk je povprečen in za nas evropejce ni velike izbire, se pa najdejo jajčka in rogljički. Hotel pa naju je navdušil z ogromnim roof top bazenom v 22 nadstropju. 

Cameron Highlands: plantaže čaja in jagod

Z avtobusom sva potovala iz Penanga proti Cameron Highlands. Pot nama je vzela 4,5 h. V CH sva prispela popoldan in se najprej odpravila na 30 min pohod do slapov Robinson Falls. Naslednji dan sva se odpravila na organiziran izlet in si tako ogledala BOH plantaže čaja in BOH Tea Centre.

Odšla sva tudi v Mossy Forest (celoten gozd je dejansko preraščen z mahom), kjer sva se sprehodila po urejenih poteh med gozdom. Ustavili smo se še na Butterfly Farm, kjer smo si ogledali metulje in druge zanimive živali, naša zadnja postojanka pa je bila Strawberry Farm (pridelovalnica jagod), kjer sva tudi degustirala jagode.

NOČITEV CAMERON HIGHLANDS: Century Pines Resort Cameron Highlands. Za 2x nočitev v velikem hotelu**** z zajtrkom na odlični lokaciji za 115 € za dve noči. Soba je bila izjemno velika z balkonom. Z izbiro hotela sva bila zadovoljna, morda je nekoliko starejši, vendar vseeko dobro vzdrževan. Ponovno sva imela težavo pri zajtrku in imela na izbiro le jajčka. 

Taman Negara

Taman Negara pokriva območje 4.343 km² in je eden najstarejših deževnih gozdov na svetu, ocenjen na več kot 130 milijonov let starosti. Pot do tja je izjemno dolgotrajna, zajema mini kombi in čoln, ampak se splača. Če se boste odločili za obisk Taman Negara svetujem, da tam preživite vsaj 2 cela dni.

Iztočnica za obisk nacionalnega parka Taman Negara je vasica Kuala Tahan, kjer je nekaj nastanitev in turističnih agencij. Po gozdu se lahko sprehajate sami samo po označenih in lesenih poteh. Vsi ostali pohodi zahtevajo vodiča.

Midva sva se odpravila na en celodnevni pohod po tropskem deževnem gozdu, na 4×4 nočno turo in ogled živali in na nočni voden ogled žuželk in insektov. Odpravila pa sva se tudi na razgledno točko Bukit Terisek in Bukit Indah. Vsekakor pa vas ne bo postil ravnodušne najdaljši viseči most med krošnjami Canopy Walkway.

NOČITEV KUALA TAHAN: Tebing Guest House Taman Negara. Za 3x nočitev v sobi z balkonom in lastno kopalnico sva plačala 75 €. Zajtrk pa je bil na osebo 3€. Imela sva solidno sobo, ki je bila izjemno čista s svojim balkonom. Dejstvo je, da so vse namestitve v Kuala Tahan bolj preproste, tudi resorti praktično niso resorti in ne dosegajo standardov resorta.

Kuala Lumpur Chinatown

Iz Taman Negara sva se vrnila nazaj v Kuala Lumpur, tokrat v predel kitajske četrti Chinatown. V Chinatown sva bila že leta 2019, ampak je bilo zopet lepo podoživet to pisano in živahno četrt.

Najbolj doživet je zagotovo sprehod po znameniti nakupovalni ulici Jalan Petaling. Ta ulica je izjemno dolga, na obeh straneh pa so ulični prodajalci, ki prodajajo tekstil, torbice, ure in nakit. Med njimi pa so tudi prodajalci hrane. Ulica je živahna že čez dan, ampak zvečer pa dobi svojo pravo moč.

Odpravila sva se tudi do Masjid Jamek Lookout Point – razgled na mošejo in ulične poslikave. Tukaj sva se sprehodila ob reki Gombak (River of Life) proti predelu Little India. Ta predel je res lepo urejen in nudi naravno senco.

Sva si pa ta 1 dan in pol vzela čas tudi za počitek, tako da sva nekaj časa preživela tudi v hotelu in se namakala v njihovem ogromnem bazenu.

NOČITEV KUALA LUMPUR: Four Points by Sheraton Kuala Lumpur, Chinatown. Za 2x nočitev (1.11. – 3.11.2023) z zajtrkom sva plačala 175 €. Najina soba je bila čudovita, bila sva v 14 nadstropju in imela prečudovit razgled na nebotičnike Kuala Lumpur. Direktno sva gledala na 2. najvišjo zgradbo na svetu: Merdeka 118. 

Hotel ima tudi prečudovit bazen v 7 nadstropju, ki je izjemno velik. Del bazena je pod streho, del pa odprt. Ob bazenu je tudi bar. Zajtrk pa je bil božanski, ogromna izbira izjemno okusnih jedi za vse okuse. Osebje je bilo zelo prijazno in ravno prav domače. Z zagotovostjo lahko napišem, da nama je bil ta hotel od vhen najbolj všeč.

Malacca (Melaka)

Iz Kuala Lumpur sva pot z avtobusom nadaljevala v simpatično in ljubko mestece Malacca. Mesto je pod UNESCO kulturno dediščino, saj ima izjemno bogato zgodovino še iz kolonialnih časov. Midva sva si v Malacca pogledala zgodovinske stavbe, se odpravila na izlet z ladjico po reki in uživala na ulici Jonker. Ta ulica je polna uličnih prodajalcev hrane in kičeraja. Vsak vikend jo zaprejo za promet in daje res živahen utrip mestu.

Malacca je zelo lepo urejena tudi na obeh obrežjih reke, kjer so številne manjše restavracije in lokali. Mesto ima res dušo in dobro vzdušje, nekaj kar sem npr. pogrešala v George Town (Penang). Pravo doživejte v Melaki je tudi vožnja z kitsch trishaw (nekakšen tricikel), ki pa so ga tukaj predelali v pisane medvedke, miške, Marvel junake, Pokemone,… res so izlejno domiselni z vzorci.

NOČITEV MALACCA: The Sterling Boutique Hotel Melaka. Za 2x nočitev v hotelu s **** zvezdicami z zajtrkom sva plačala 98€. Hotel ima res odlično lokacijo in so vse glavne znamenitosti prav tako reka oddaljene manj kot 5 min hoje. To je pa tudi vse, kar lahko napišem pozitivnega o tem hotelu.

Hotel je starejši, soba je bila čisto povprečna (nikakor primerna za hotel s 4*). Najbolj grozen je zajtrk, kjer niti ni dovolj hrane za vse goste. Boljše bi bilo, da zajtrka ne bi nudili. Prav tako je osebje zelo neizobraženo in se ne obnaša primerno za hotel.

VEČ O MALACCA

Port Dickson

Zadnje dni sva namenila počitku. Izbrala sva si destinacijo Port Dickson, ki se nahaja je 90 km južno od letališča. Sva razmišljala tudi o otoku Tioman ali Perhentian otokih kot o nekakšenm oddihu, ampak zaradi slabega vremena na vzhodni strani Malezije tja nisva mogla. Na zahodni strani je ostal še otok Langkawi, ki sva pa ga obiskala že leta 2019.

Tako sva pristala v PD, ki ravno ni imel najboljših komentarjev drugih popotnikov, vendar se pri nama sploh ni izkazal za tako napačko izbiro. Izjemno sva uživala v izbranem resortu s privat bazenom Grand Lexis Port Dickson.

Za 2 dni pa sva tudi najela avto in obiskala nekakšen rt poraščen z gozdom Tanjung Tuan, kjer sva opazovala opice. Zapeljala sva se tudi do različnih peščenih plaž, uživala na kmetiji Uncle Woong v vožnji z UTV štirikolesnikom in se odpravila tudi na kmetijo, kjer vzrejajo ananase. Tukaj sva jedla tudi najbolj sočen ananas na celem svetu.

NOČITEV PORT DICKSON: Grand Lexis Port Dickson. Za 4x nočitev (5.11. – 9.11.2023) v Port Dickson v hišici na vodi s privat bazenom in zajtrkom sva plačala 520 €. Z hiško na količkih in na vodi sva bila izjemno zadovoljna. Hiška je imela vsega skupaj 120 m2, bazen je bil privat in za 2 čisto prevelik. Soba je bila lepo opremljena in ogromna, z 2 zakonskima posteljema. Tudi v zajtrku sva zelo uživala, saj je bila ponudba izjemno pestra. 

VEČ O PORT DICKSON

---

Kako v Malezijo?

Letela sva iz Ljubljana v Istanbul in nato iz Istanbula v Kuala Lumpur (Malezija). Letela sva z letalsko družbo Turkish Airlines, ki ima pogosto izjemno ugodne letalske karte za Malezijo in druge Azijske države.

Let sva imle 17.10.2023 ob 8:55, v Kuala Lumpur pa sva prispela 18.10 ob 7:10h. V Istanbulu sva imela prestop, ki je trajal 3 h. Za eno letalsko karto sva odštela 600€, karte pa sva kupila vsaj 6 mesecev prej. To vsekakor ni najbolj ugodna varianta, ampak nekakšna srednja cenovna rešitev. Letalske karte iščeva preko portala Skyscanner, karto pa nato kupila direktno pri Turkish Airlines.

Kako po Maleziji in kako v Singapore?

Malezija je izjemno dobro povezana z javnim prometom. Daljše razdalje lahko premagujete z avtobusi, vlaki ali notranjimi leti. V večjih mestih pa vam je na voljo Grab. Potrebno je le, da si kupite malezijsko sim kartico, naložite aplikacijo Grab in se že ugodno premikate po mestih.

Midva sva si SIM kartico kupila že na letališču v Kuala Lumpur, pri ponudniki Celcom, kjer sva za neomejeno mobilnih podatkov plačala 50 RM (10 €).

Midva sva se po Kuala Lumpur, Penangu, Melaki in Port Dickons premikala s pomočjo Graba. Prav tako sva Grab uporabljala v Singapore. Grab iz letališča v KL stane 65 RM + 9 RM so cestnine.

Notranje lete sva imela iz Kuala Lumpur v Singapore in nato iz Singapore na Penang z letalsko družbo Air Asia. Za takšno multicity letalsko karto sva plačala 150 € za oba. To letalsko karto pa sva kupila dva dni pred odhodom.

Avtobusne prevoze sva kupovala sproti, kar na avtobusni postaji. Obstaja pa spletna stran: https://www.busonlineticket.com/, ampak se mi zdi, da niso navedeni vsi možni odhodi. Prav tako pa obstaja aplikacija (midva je nisva uporabljala) easybook.com, kjer kupite karto in dobite QR kodo, ki jo pokažete šoferju.

Denar: Valuta, kartica ali gotovina?

Leta 2023 je 1 € enako 5 RM (malezijski ringgit). Nikakor evrov ne zamenjajte na letališču, ker je izjemno slab pretvornik. V Kuala Lumpur sva midva potem € zamenjala za 4.96 RM (na letališču so menjavali za 4.46).

V večjih mestih lahko večino stravi plačujete s kartico, ampak še vedno pa so kakšne masaže ali ulična hrana, kjer je možno le plačilo z gotovino. Midva sva več ali manj vso hrano in vstopnine plačevala z gotovino. Hotele sva plačevala s kartico.

Kdaj v Malezijo?

Vreme v Maleziji je izjemno zabavno, saj je skozi skoraj celotno leto monsun vsaj na eni strani države. Sodeč po zapisih drugih pa je nasplošno najboljši čas za obisk Malezije med decembrom in februarjem.

Midva sva Malezijo obiskala prvič leta 2019, meseca februarja in je bilo vreme odlično. Obiskala pa sva Kuala Lumpur, večji del Borneo in otok Langkawi. Letos pa sva Malezijo obiskala oktobra/novembra, ko je tukaj monsun pretežno na vzhodnem delu države, tako da tega nisva obiskala zaradi slabih vremenskih napovedi.

Najin plan sva prilagodila tako, da se večinoma zadržujema na zahodnji strani otoka in je tudi oktobra vreme čisto super. Padavine so prisotne, vendar ne čez celoten dan, v povprečju 1 – 2h.

Iz razloga slabega vremena tako nisva mogla na Perhentian otoke ali otok Tioman. Oktobra/novembra so bili Perhentian otoki zaprti, otok Tioman je bil sicer odprt, ampak je odvisno od vremena, če ladja/čoln pelje na otok oziroma kako pogosto vozi.

Napoti za lažje potovanje po Maleziji

• Izjemno prijazni ljudje: Malezijci veljajo za izjemno prijazne in nekoliko sramežljive ljudi. Na prvo žogo delujejo zelo nedostopno, ampak ko spregovorijo so vsi izjemno prijazni in ustrežljivi. Mogoče bi lahko napisala celo, da so premalo “vsiljivi” iz vidika storitev in prodaje. Včasih, ko sva prišla do kakšne zmanenitosti ali restavracije niti nisva vedela, če so odprti, ker pač čakajo, da ti pristopiš do njih in vprašaš, ne bodo ti kar sami ponudili.
• Večinoma enotne cene izletov: po celotni Maleziji sva imela občutek, da imajo ponudniki enotne cene izletov in storitev (prevozi, masaže). Prav tako imajo večinoma vsi napisane cene.
• Napitnine: napitnin ne pričakujejo, se pa vsekakor zelo veseli, če jim boste pustili kak RM več.
• Postrežnina in davek: veliko restavracij ima cene v menijih napisane brez davka in brez postrežnine. To velja še posebej za večja mesta, ki sva jih obiskala. Na računu vam tako avtomatsko zakasirajo še 6% davek in 10% postrežnino. V restavracijah, kjer so si postrežnino že zaračunali, nisva nikoli puščala še dodatne napitnine.
• Prehod za pešce: ne pričakujte, da vam bo kdo kdaj ustavil. Sploh ne vem zakaj imajo prehode, ker se avti obnašajo enako, kot če bi prečkali cesto tam kjer ni prehoda. Nihče ne ustavi, in tudi ko si že na prehodu, ne čakajo, ampak te obvozijo.

Hrana v Maleziji

O hrani v Maleziji bi lahko napisala čisto samostojen prispevek, ki se nikoli ne bi končal, saj je ponudba hrane tako pestra in bogata. V Maleziji se poznam močna mešenica kultur in verstev, pozna se vpliv kolonialnih časov in priseljevanje Kitajcev, Arabcev in Indijcev. Vsa ta ljudstva so prinesla tudi svojo kulinariko. Tako da prepustite se in poskusite vse, kar vam zgleda užitno, saj je hrana običajno zelo poceni.

Želela bi izpostaviti naslednje: restavracije bi lahko v Maleziji razdelila na dva dela: eno so street food in Hawkers marketi, kjer je hrana izjemno poceni (od 10 do 20 RM na jed). Takšne restavracije nudijo plastične (in izjemno dotrajane) stole in mize in tiste predpotopne plastične prte. Tudi krožniki in pribor so plastični, za higieno pa je poskrbljeno na približno. Street food marketi in Hawkers market nudijo tudi najbolj avtentične malezijske jedi.

Na drugi strani pa so normalne in lepo urejene restavracije, kjer pa je posledično hrana tudi dražja (30 – 50 RM na jed). Takšne restavracije ponujajo malezijske jedi in tudi druge azijske jedi, na menijoh pa imajo tudi hamburgerje, pice, testenine in solate, hrano ki je bolj prilagojena evropskim želodčkom.

Tipične malezijske jedi:

• Mee goreng – nudelci s sojino omako in mesom ali škampi. Nama je bila ta jed všeč, večinoma sva jedla s piščancem ali škampi.
• Nasi lemak – riž in pečen piščanec (običajno gre za celotno nogo). Ta jed nastopa v zelo različnih oblikah, lahko dobite tudi kak drug del piščanca.
• Laksa – nekakšna pekoča juha z ribo ali morskimi radeži in currijem. Midva tega nisva poskusila.
• Satay – mini piščančja nabodalca namazana s curry omako. Za moje pojme najboljša jed, ki jo lahko kupiš na vsakem vogalu.
• Roti canai – nekakšen kruh narejen iz moke, vode in masla.

Seveda je tipičnih jedi še oh in sploh, ampak te so meni najbolj padle v oči, saj so se najpogosteje pojavljale na menijih.

Malezija potovanje: Zemljevid najine poti

In za na konec še slikovni prikaz najine poti in vrste prevozov, ki sva jih uporabljala.

The post Malezija potovanje: 3 tedenski plan in nasveti appeared first on Strani Sveta.

Taman Negara je nacionalni park, ki je bil ustanovljen leta 1938/1939. Taman Negara je še danes dom nekaterim redkim sesalcem, kot so malajski tiger, malajski gaur (indijski bizon) in azijski slon. Prav tako tukaj živijo izjemno redke ptice. V parku danes najdemo 10.000 rastlin, 150.000 žuželk, 25.000 nevretenčarjev, 675 ptic, 270 plazilcev, 250 sladkovodnih rib in 200 sesalcev.

Taman Negara: Vse kaj moraš vedeti

Kako v Taman Negara?

V Taman Negara boste najlažje vstopali iz izhodiščne točke Kuala Tahan. To je izjemno majhna vasica, ki nudi nekaj manjših hostlov in nastanitev. Tukaj se najajajo tudi manjše trgovine in restavracije. Kuala Tahan vam je izhodiščna točka za vstop v Taman Negara.

Da pridete iz Kuala Tahan v deževni gozd morate prečkati le reko. Ob reki je polno plavajočih restavracij in domačinov s čolni, ki vas za 1 RM peljejo na drugo stran reke. Ta del je izjemno enastaven, bolj zakompliciramo in dolgotrajno je priti do Kuala Tahan.

V Kuala Tahan lahko pridete iz različnih večjih mest. Iz Kuala Lumpur in Cameron Highlands zagotovo. Midva sva prišla iz Cameron Highlands. V samostojnem članku: Cameron Highlands si preberi več.

Potovala sva z mini kombijem in čolnom. Vozovnico sva kupila v CH v turistični agenciji in je stala 140 RM na osebo. Najprej sva se z mini kombijem vozila 3 h, da sva prišla v kraj Jerantut. Če bi želela potovati le z mini kombijem bi vozovnica stala 95 RM.

V Jerantut sva se morala “registrirat”, kjer so nama dali tudi zemljevid nacionalnega parka in nama želeli prodati izlete. Morala pa sva tudi čakati 2 h, saj nas je šele ob 13h mini kombi peljal naprej do reke, kjer smo nadaljevali pot s čolnom. V Jerantut praktično ni nič za počet, midva sva po naključju našla zelo lepo cigansko restavracijo, kjer sva šla na kosilo: Gypsy Garden Jerantut Cafe.

Naslednji del poti je potekal po reki Tembeling. Rekli so nama, da bo vožnja trajala 3 h, ampak je na koncu le 2h. Vožnja z nekakšnih ugreznjenim dolgim in ozkim čolnom je res izjemno doživetje in nama je bilo zelo všeč, da sva na tak način prišla v Kuala Tahan. Že tukaj je možnost, da opazite kakšno žival, saj so bregovi reke porasli z gozdom. Mi smo videli ogromne črede vodnih bivolov, ki so se v reki hladili.

Druga možnost pa je, da greste tudi drugi del z mini busom, ampak večinoma se vsi odločijo za čoln.

Kuala Tahan

V vasi Kuala Tahan ni za početi popolnoma nič. Vas je nastala izključno iz razloga, da nudi prenočišča in hrano za vse ljudi, ki obiščejo nacionalni park. Naj povem, da neke gužve ravno ni in, da vas ostaja izjemno mirna. Prav tako v nacionalnem parku srečate le redke turiste. Tukaj vse poteka v izjemno majhnih in omejenih skupinah.

Precej je plavajočih restavracij, nama je bila najbolj všeč Moma Chop Floating Restaurant. Zelo všeč pa nama je bila tudi Anne Restaurant, ki se nahaja v centru vasi. Kar se nastanitev tiče je tukaj največ guesthousov, midva sva si izbrala Tebing Guest House Taman Negara in bila z izbiro izjemno zadovoljna (več napišem spodaj).

Se pa tukaj nahajata tudi dva resorta, ki sicer takšnega imena ne bi smela imeti, pa vendar; eden se imenuje Tekoma Resort Taman Negara, drugi pa Mutiara Taman Negara. To je edina nastanitev, ki se nahaja direktno v deževnem gozdu (torej na drugi strani reke, kot vasica Kuala Tahan). Nočite tukaj + vse ostale storitve so neprimerljivo dražje, ste pa nastanjeni dobesedno v džungli. Imajo veliko število hišic, izjemno lepo urejeno okolico, svojo restavracijo in mini trgovino.

Kako vstopiti v nacionalni park Taman Negara?

Iz Kuala Tahan vstopite v nacionalni park izjemno enostavno. Greste do reke, kjer vas peljejo čez reko (vožna traja manj kot 1 minuto). Ko ste na drugi strani, greste do ranger office, kjer se ponovno registrirate in plačate 1 RM, da pridobite dovolilnico za vstop v nacionalni park. Dovolilnica vam velja 1 mesec. Tukaj plačate tudi za kamero/fotoaparat, kar stane 5 RM na posamezen kos opreme. Prav tako lahko tukaj kupite vstopnico za Canopy Walkway, ki stane 5 RM na osebo.

V nacionalnem parku je zgrajena dolga lesena pot, po kateri hodite. Tam kjer je ta lesena pot, lahko hodite sami brez vodiča. Za daljše pohode po džungli (kjer te poti ni), pa je potreben najem vodiča. Pred letom 2019 je bilo dovoljeno hoditi vsepovsod samostojno, vendar ker je bilo preveč nesreč in ker so se ljudje izgubili, so to prepovedali.

Za koliko dni v Taman Negara?

Idealno je, da se v Taman Negara odpravite za 3 noči/2 dni, tako se lahko odpravite na en organiziran celodnevni pohod po džungli, prav tako pa imate čas za kak nočni izlet in samostojno raziskovanje tropskega deževnega godza.

Če se boste odpravili za kak dan več, lahko potem v Kuala Tahan vzamete tudi izlet, ki omogoča, da v gozdu taborite. V primeru, da nimate časa, zadostuje tudi en dan, da se sami sprehodite po delu gozda, kjer je lesena pot. Prav tako se lahko odpravite v Taman Negara za en dan iz Kuala Lumpurja. Tukaj najdeš organiziran enodnevni izlet: Taman Negara iz Kuala Lumpur.

Taman Negara kaj si ogledati?

Tukaj bom napisala, kaj vse si lahko ogledate sami. Dovoljena je hoja po leseni potki, ki je speljana po nacionalnem parku. Midva sva se najprej odpravila do Canopy Walkway. Pot do tja je bila izjemno zanimiva, saj sva videla veliko živali. Pomembno je, da hodite počasi, poslušate in opazujete. Midva sva opazila ogromno veveric (ki so veliko večje od naših), videla sva tudi opice (očalasta listnata opica in belonogi surili). Opazila sva tudi mišjega jelena, ki je kot strela priskakljal iz grma, tako da sva se kar malo ustrašila.

Opazila sva tudi ogromno pisanih ptic, še posebaj dolga sva opazovala eno vrsto širokokljuna. Videla pa sva tudi nekaj podobnega divjemu petelinu, ampak nisem prepoznala vrste.

Canopy Walkway je dolg 450 m in je na višini 50 m kar ga naredi za najdaljši viseči most na svetu. Hoja med krošnjami pragozda je res nepozabno doživetje, hkrati pa je poskrbljeno tudi za pravo mero adrenalina, saj se most ves čas maje. Hodite dejansko po leseni deski, ki jo na vsaki strani obdaja mreža. Proti koncu poti pa greste še po lestvi, da se spustite nazaj na trdna tla.

Potem vam toplo priporočam, da se odpravite na Tahan Hide, kjer sva midva videla dve različni vrsti jelenov, lahko pa tukaj vidite tudi tapirja. Pomemno je, da ste tiho in, da počakate nekaj časa.

Sprehodila sva se tudi po leseni poti Swamp Loop, ki je nekoliko zapuščena, ampak toliko boljša za opazovanje živali. Pomembno je, da greste počasi in tiho. Odpravila pa sva se tudi le na 344 m visok vrh z manjšim razgledom Bukit Terisek. Pot do tja je nekoliko zahtevna, razgled pa nič posebnega. Lahko pa na tej poti ponovno srečate nekaj živali, midva sva opazila dve vrsti različnih opic.

Vodeni trekingi po Taman Negara

V Taman Negara je ogromno turističnih agencij, prav tako pa vsak guesthouse ponuja svoje izlete. Kaj je super je to, da imajo vsi enake cene in izjemno podobne izlete. Midva sva vzela dva izleta kar v Tebing Guest House, enega pa pri agenciji CS Travel.

Nočna tura s 4×4

Za ta izlet sva plačala 40 RM na osebo, trajal pa je 1,5h. Odpravili smo se na nočno opazovanje živali. Že sama vožnja je bila pravo doživetje, saj so nas prišli pobrati s pick-upom, ki je imel keson predelan v dve klopci. Ker nas je bilo 6, sva lahko midva sedela na strehi, ki je bila tudi predelana v nekakšno mini klop. Ta izkušnja je bila res svetovna.

Na poti žal nismo videli veliko živali, so pa kak teden nazaj tukaj videli slone (mi smo žal videli samo njihove iztrebke). Mi smo uspeli videti ogromno sovo in pa leopardjo mačko.

Nočni pohod z vodičem

Naslednji dan sva se odpravila na nočni 1,5h dolg pohod po pragozdu. Ta pohod je bil namenjen opazovanju insektov, tako da smo videli ogromno škorpijonov in gromozanskih pajkov. Pohod poteka po lesenih urejenih poteh. Najbolj zanimivi so škorpijoni, ki jih s prostim očesom skoraj ne vidite, zato jih posvetijo z UV lučko, da se zasvetijo.

Celodnevni pohod v džunglo do slapov

En dan sva vzela celodnevni izlet za katerega sva plačala 150 RM na osebo. Prvi del poti je potekal po urejeni leseni poti, potem sva šla še enkrat na Canopy Walkway nato pa se je začela hoja po ozki poti, ki ni bila več lesen podest. Ta pot se je ves čaz vzpenjala in spuščala in če prišteješ še vročino in vlago je bilo precej naporna. Hodili smo 7 km v eno smer. Zadnji del poti je potekal ob reki in na koncu smo prišli do Teras manjšega slapu, kjer smo se lahko kopali.

Nazaj v Kuala Tahan smo se vrnili s čolnom, zmes pa smo doživeli še divjo vožnjo po brzicah, ki jo oni imenujejo Rapid Shooting. To je bilo nadvse zabavno in popolnoma vsi smo prišli v Kuala Tahan mokri. Izlet je zajemal tudi ogled plemena Orang Asli, ki še vedno živijo nomadsko življenje. Ta ogled nam je vodič odsvetoval, saj si tisti ljudje ne želijo in ne sprejemajo turistov.

Ta izlet je imela samo eno pomanjkljivost: hodili smo zelo hitro, v skupini pa nas je bilo 10, kar pomeni, da smo bili tudi glasni in posledično nismo videli nobene živali. Vodiči vedno rečejo, da je tukaj nemogoče karkoli videti, ampak verjamem, če bi bili tiho in opazovali, bi lahko videli ogromno živali.

Druga velika težava pa so pijavke, ki se nahajajo v zemlji. Nama se k sreči ni nobena prijela, se pa to dogaja zelo pogosto. Midva sva si čevlje poškropila z antiparazitikom in oba nosila visoke nogavice, saj je tako manjša možnost za pritrditev pijavke.

Taman Negara nastanitev

Nastanitve v Taman Negara so bolj skromne in izjemno ugodne. Nekaj je hostlov, največ je guesthousov in dva resorta. En resort je prav v Kuala Tahan in se imenuje Tekoma Resort Taman Negara, drugi pa je Mutiara Taman Negara, ki se nahaja na drugi strani reke, tik preden vstopite v nacionalni park. Če si želite biti v džungli, kjer je možnost, da vam na dvorišče pridejo kakšne živali (tapirja in opice so že srečali) je Mutiara prava izbira.

Midva sva si za nastanitev izbrala Tebing Guest House Taman Negara in bila z izbiro več kot zadovoljna. Imela sva solidno sobo, ki je bila izjemno čista s svojim balkonom. Sama nastanitev je zelo lepo urejena in ima skupni prostor z mizicami. Nastanitev se nahaja tik ob reki in tam so naredili takšno teraso z mizami, kjer lahko zajtrkujete. Midva sva imela zajtrk vedno v nastanitvi.

Za 3x nočitev v sobi z balkonom in lastno kopalnico sva plačala 75 €. Zajtrk pa je bil na osebo 3€. Izbira je bila zelo široka, od jajčk, palačink, krofov in različnih namazov.

Pot iz Kuala Tahan sva nadaljevala z mini kombijem v Kuala Lumpur. Vozovnico sva kupila kar v najini nastanitvi, zanjo sva odštela 95 RM na osebo. Mini kombi naju je ponovno peljal do kraja Jerantut. Tukaj sva čakala 1h na drugi mini kombi, ki naju je peljal v Kuala Lumpur.

The post Taman Negara tropski deževni gozd appeared first on Strani Sveta.

Nama je bil obisk CH izjemno všeč, nastanjena sva bila v vasici Tanah Rata, ki me je spominjala na nekakšno azijsko različico gorske vasi. Vse hiše imajo obrobljena okna po fasadah pa imajo še dodatne olepšave. Seveda pa potem ne manjka njihovih reklamnih napisov v 100 različnih barvah

Cameron Highlands: Kaj si ogledati v dveh dneh?

Kako v Cameron Highlands

CH je izjemno dobro povezan z vsemi večjimi mesti, iz KL pa se lahko odpravite tudi na enodnevni organiziran izlet v CH. Torej, če bi želeli videti le plantaže čaja je varianta tudi enodnevni izlet z avtobusom iz Kuala Lumpur. Več informacij o tem izletu najdeš tukaj: Cameron Highlands izlet.

Midva sva v Cameron Highlands prispela iz Penanga z avtobusom. Več o Penangu pa si lahko prebereš v prispevku: Otok Penang in George Town.

Potrebovala sva 4,5h. Naj pa vas opozorim, da v CH vodi le ena gorska cesta, zato je gneča nenormalna. Mi smo čakali v zastoju več kot eno uro in tako je bilo vsaki dan. Nenormalno prometa. Tukaj živi veliko ljudi, veliko pa je tudi delavcev, ki delajo na plantažah. CH pa je priljubljena destinacija tudi za domačine kot tudi za turiste iz okoliških držav.

Po mojem mnenju je boljša izbira da v Camerom Highlands prenočite, saj tako res doživite utrip tega visokega naselja. Seveda pa če nimate dovolj časa, bo tudi izlet iz KL zadostoval.

Prvi dan v Cameron Highlands

V CH sva prispela okrog 15 h popoldan, tako da sva si uspela ogledati vasico Tanah Rata. Vasica je večinoma sestavljena iz ene glavne ceste, kjer je polno lokalov in restavracij, na koncu pa se ta cesta razveji, kjer je še več lokalov in restavracij. Našli boste tudi precej turističnih agencij, ki ponujajo različne izlete za ogled različnih plantaž.

Glavna dejanost v Cameron Highlands je gojenje zelenjave, rastlin in rož (predvsem krizanteme). Vse to gojijo v posebnih plastičnih plantažah, zato pogled velikokrat ni tako pravljičen, saj ne vidite nič drugega kot plastiko.

Ker pa je Cameron Highlands tudi zelo turistično območje, so plantaže čaja ostale neokrnjene, prav tako pa so začeli s pridelavo jagod in sivke, ker to turiste bolj pritegne kot zelenjava.

Prvi dan sva se odpravila tudi do Robinson Falls. Pohod je krajši in poteka en del po cesti, drugi del pa po gozdu, vsega skupaj nama je vzelo v eno smer 20 min časa. Priznam, da nisem pričakovala ne vem kakšnega slapu, zato me je ta slap toliko bolj presenetil, saj je precej visok. Prav tako pa je sredi džungle, kar je še posebej vplivalo na najino doživetje.

Drugi dan v Cameron Highlands

Odpravila sva se na organiziran poldnevni izlet, saj sva ugotovila, da s skuterjem ni več dovoljeno do Mossy Forest, ki pa sva si ga tudi želela videti. V CH je ogromno agencij in vse ponujajo podobne izlete, cene pa so skoraj identične.

Najin izlet je bil sestavljen iz ogleda BOH plantaž čaja in obisk BOH centra čaja. Pot smo nadaljevali do Mossy Forest, nato pa smo si ogledali še Butterfly Farm in Strawberry Farm.

BOH plantaže čaja

Gre za manjše plantaže čaja, ki so res v visokogorju. Pokrajina plantaž zgleda iz tega razloga seveda pravljično. Nama so bile plantaže izjemno všeč, če bi imela lepše vreme (vsako popoldan je namreč močno deževalo) bi jih še enkrat obiskala sama s skuterjem.

BOH plantaže gojijo čaj in proizvajajo izključno črni čaj, ki je v celoti narejen na tem mestu. Njihova prodaja je omejena le na Malezijo in Singapur. Je pa še to danes družinsko podjetje, ki ga je začel Škot J. A. Russell leta 1929.

Po ogledu plantaž smo se ustavili še v BOH centru čaja, kjer je čudovita razgledna ploščad in dva lokala, kjer prodajajo vse svoje čaje in druge slaščice. Imajo pa tudi brezplačno degustacijo njihovih čajev. V centru se nahaja tudi prodajalna, kjer lahko kupite čaj za domov. Midva pa sva se odpravila tudi na voden ogled njihove proizvodnje čaja. Voden ogled poteka vsakih 30 min in traja 10 min.

Mossy Forest

Do Mossy Forest lahko pridete samo z agencijo, sami s skuterjem več ne morete, saj so to prepovedali. Pot do Mossy Forest je izjemno strma, cesta pa takšna, da ji težko rečeš cesta.

Za Mossy Forest je potrebno še dodatno plačilo vstopnine, in sicer 30 RM na osebo, da se lahko sprehodite po leseni potki, ki poteka cca 500 m v gozd. Ker je gozd star in občutljiv, hoja po gozdu več ni dovoljena.

Gozd je ocenjen kot najstarejši gozd v Maleziji (star približno 200 milijonov let), razprostira se na približno 914 hektarjih zelene pokrajine in je lociran v bližini vrha gore Mount Brinchang. Nahaja se na 2.031 metrov nad morsko gladino.

Gozd je res poseben, kar je izjemno prepleten in v celoti poraščen z različnimi vrstami maha. Občutek imaš, da je vsaka rastlina nekako povezana z ostalimi rastlinami v gozdu.

Farma metuljev

Priznam, da me ogled te farme ni zanimal, ampak ker sta dve osebi iz naše skupine želele ne ogled te farme, sva potem šla tudi midva, saj je bila vstopnina le 10 RM. Na koncu sva bila prijetno presenečena, saj nisva videla le metuljev, ampak ogromno drugih živali. Izkazalo se je, da gre v resnici za mini živalski vrt.

Videla sva orjaške metulje, ki so zaprti v nekakšnem ogromnem rastlinjaku. Pot pa sva potem nadaljevala do teratijev, kjer sva videla veliko kač, kuščarjev in žab. Imajo pa tudi zajčke, hrčke in druge glodavce, ki so nam manj poznani.

Farma jagod

Čeprav so začeli gojiti jagode zaradi turistov ne škodi ogled teh plantaž in degustacija jagod, ki so zrasle v Maleziji. Nama so bile jagode izjemno dobre, so manjše, bolj nesimetrične in bolj sočne. Ogledala sva si lahko plantažo, vse jagode namreč gojijo na hidroponičen način v nekakšnih vrečah, kjer so 4 sadike. Po ogledu plantaže pa sva se odpravila v njihovo prodajalno, kjer so prodajali slaščice iz jagod, sveže jagode in različne napitke iz jagod.

Cameron Highlands nočitev

Midva sva v Cameron Highlands prenočila 2 noči, kar se mi je zdelo ravno dovolj, saj sva tako v CH preživela en dan in pol. Izbrala sva si hotel Century Pines Resort Cameron Highlands. Hotel ima sicer 4*, ampak je malo dotrajan in bi bil potreben prenove. Kljub temu pa je hotel dobro vzdrževan, tako da sva bila na koncu z izbiro zadovoljna.

Hotel ima tudi odlično lokacijo in je v centru vasi Tanah Rata. Za 2x nočitev z zajtrkom sva plačala  115 €. Najina soba je bila ogromna, imela pa sva tudi balkon. Zajtrk je bil povprečen, izjemno malo izbire za nas Evropejce. Zopet sva ostala pri umešanih jajčkih. 

Najem skuterja v Cameron Highlands

Najina prvotna ideja je bila najem skuterja s katerim bi sama raziskala različne plantaže in Mossy Forest. Načrt se nama je porušil, ko sva ugotovila, da s skuterjem ne smeva do Mossy Forest. Največja težava pa je bilo slabo vreme. Midva sva bila namreč v CH 2 dni in oba dni je popoldan močno deževalo in tako ni bilo pogojev za vožnjo s skuterjem.

Najem skuterja je za 4 h stal 40 RM. Če boste imeli možnost si najet skuter, si oglejte še plantaže čaja Cameron Valley, ki so prav tako čudovite. Midva sva se peljala le mimo njih. Prav tako se lahko s skuterjem odpravite v sosednjo vasico Brinchang, ki je malenkost večja od Tanah Rata in morda še bolj živahna.

Tretji dan ob 8 h zjutraj pa sva se odpravila na dolgo pot v džunglo Taman Negara. Potovala sva z mini kombijem in čolnom. Vozovnica na osebo je stala 140 RM. Več o poti in o Taman Negara napišem v samostojnem prispevku: Taman Negara tropski deževni gozd.

The post Cameron Highlands: Plantaže čaja in jagod appeared first on Strani Sveta.

Penang ima močno zakoreninjeno kitajsko kulturo, tukaj živi ogromno priseljenih Kitajcev in jih je celo več kot Malezijcev. To seveda vpliva na izgled mesa, kulinariko in kulturo.

Nama sta bila Penang in George Town povprečno všeč in nama je bilo 4 dni preveč. Idealno bi bilo ostati 2-3 dni. Karkoli boste prebrali o Penangu ga tako poveličujejo, da so bila moja pričakovanja izjemno visoka in tako sem verjetno nad njim tudi toliko bolj razočarana.

Mesto nima nobenega pravega utripa, skoraj polovica trgovin/restavracij je ostala zaprtih. Ne vem, ali se čuti še vpliv corona virusa, ali je bilo že prej tako. Hrana ni slaba, ni pa presežek, razen če obožujete kitajsko hrano, ki na Penangu prevladuje.

Ne govorim, da Penang ni vreden ogleda, saj ima George Town svoje čudovite kotičke, Penang Hill je fantastičen prav tako tempelj Kek Lok Si Temple. Ampak ne pričakujte preveč, saj tudi blogi (ne vem zakaj) res poveličujejo ta Penang.

Malezija: otok Penang in George Town v 4 dneh

George Town

George Town ima izjemno bogato zgodovino, zato mestu zasluženo pripada UNESCO zaščita. Mesto je bilo pod muslimansko oblastjo (še vedno je danes najbolj razširjena vera islam, veliko pa je tudi budizma), nato so mesto zavzeli Britanci, ki so tukaj zgradili čudovite zgradbe in obzidje. V času 2. svetovne vojne je bilo mesto pod japonsko oblastjo nato pa pod Malezijsko in tako je še danes.

George Town je mesto, kjer si lahko gledate ogromno znamenitosti, različne zgradbe iz različnih obdobij, nepozabne ulične umetnine (Street Art) po katerih je George Town tudi najbolj prepoznaven in številnih Food Marketih.

Midva sva si izbrala hotel v centru George Town tako, da sva si lahko večino stvari ogledala peš. Izbrala sva hotel OZO George Town Penang s katerim sva bila izjemno zadovoljna.

Street Art

Goerge Town je izjemno znan po uličnih poslikavah. Največ jih je zbranih na ulici Gat Lebuh Armenian in v okoliških ulicah. Nekaj jih je tudi na ulici Lebuh Muntri in vzporedni ulici Lebuh Chulia. Na tej povezavi so na zemljevidu označeni vsi street Arti.

Iskanje uličnih umetnin po mestu je izjemno zabano, saj je kot iskanje izgubljenega zaklada. Umetnine je precej težko najti, saj so določene zelo skrite, na mestih, kjer ne bi nikoli pričakovali, določene pa so tudi majhne in brez pomoči zemljevida, nama ne bi uspelo vseh najti.

Street Art je novejša pogruntavščina in je bila ta umetnost ustvarjena z namenom privabljanja turistov. Želeli so razvoj živega muzeja z ilustracijami, ki odražajo večkulturnost in raznolikost prebivalcev George Towna. S tem je bila ustvarjena galerija na prostem, ki si jo lahko ogledajo obiskovalci, ki raziskujejo območje dediščine. Festival George Town 2012 je za projekt “Mirrors George Town” najel umetnika  Ernesta Zacharevića iz Litve.

Velike stenske poslikave so spremenile dojemanje mesta George Town. Stare ozke ulice so se spremenile v živahna in zanimiva območja. Majhni inovativni eksponati “v živo” so po vsem svetu vzbudili zanimanje za ulično umetnost v Penangu in George Townu.

Clan Jetties

Clan Jetties so leseni pomoli, kjer so hiše iz pločevine in lesa. Gre za revnejši predel Penanga, kjer še danes živijo različna kitajska plemena: Chew, Lim, Tan, Yeoh, Lee in Koay. Teh pomolov je več, midva sva si ogledala Chew, Lim in Tan Jetty.

Kitajski templji in kultura

Ogledala sva si tudi starodavne hiše različnih kitajskih klanov Khoo, ki so nastale pred 600. leti po George Townu: Leong San Tong Khoo Kongsi, Pinang Peranakan Mansion (bogata vila priseljenih Kitajcev; imenovanih Baba), Cheah Kongsi Temple, Yap Kongsi.

sva obiskala tudi v notranjosti. Vstopnina znaša 2 € na osebo. Znotraj templja je narejen mini muzej, ki razkriva zgodovino Penanga, ljudstva in vladarje, ki so se za to ozemlje nenehno bojevali. 

Kolonialna arhitektura

Ogledala sva si tudi kolonialno arhitekturo. Goorge Town so želeli prvi kolonizirati Portugalci, vendar jim ni uspelo in so George Town prevzeli Britanci. Arhitektura, ki je nastala pod tem vplivom: Queen Victoria Memorial Clock Tower, Penang State Museum, City Hall, Town Hall, Georgetown Dispensary, Saint George Church in Francis Light Memorial, Church of the Assumption.

Penang Little India

Ogledala sva si tudi predel Penang Little India; sprehodila sva se po ulici Chulia, Pasar, China, Church, Bishop, King in Queen. Še posebej je ta del zanimiv zvečer, ko se vse ulice spremenijo v nekakšno indijsko nakupovalno središče. Vsaka stojnica predvaja svojo indijsko glasbo, prisoten je vonj kadil, glasni in veseli indijci pa poskrbijo za še bolj doživeto vzdušje. 

Penang Komotar Tower in The TOP Penang

Komotar stolp je bil nekoč najvišji stolp v Maleziji, seveda danes temu ni več tako, saj so ga drugi nebotičniki prerasli. Prva faza gradnje kompleksa se je začela leta 1974 in je bila zaključena leta 1988. Ko je nebotičnik dosegel svojo končno višino leta 1985, je bil dokončan s 65 nadstropji in višino 231,7 metra.

Ob času svojega dokončanja je bil nebotičnik tretji najvišji objekt zunaj zahodne poloble. Zgradba je ohranila svoj status najvišjega nebotičnika v državi še dve leti, preden jo je leta 1988 presegel 243,5 m visok Menara Maybank v Kuala Lumpurju. Je pa še vedno to najvišji nebotičnik na Penangu

Med prenovami leta 2015 so bila nebotičniku dodana še 3 nadstropja, kar je višino povečalo na 248,7 m. Da pridete na vrh (68. nadstropje) je potreben nakup vstopnice za Rainbow Skywalk – polkrožna steklena ploščad po kateri se lahko sprehodite. Vstopnica stane 68 RM.

Je pa na vrhu stolpa pravi zabaviščni park (največji zaprt zabaviščni park), ki je namenjen otrokom. Tukaj je tudi veliko restavracij in razstav. Midva sva šla samo na Skywalk.

Ostale znamenitosti: 

• Sprehod po Esplanade Walkway – promenada ob morju, ki žal ni nič posebnega, vidite zgolj pristanišče
• Ogled templjev: budistični tempelj Goddess Of Mercy Temple, hindujski tempelj Sri Mahamariamman Temple
• Ogled mošeje: Kapitan Keling Mosque
• Sprehoh po ulicah Chulia St, Love Lane in Overhead Umbrellas Alley street art; Chulia ulica je izjemno dolga in prometna na obeh straneh pa je polno barov, restavracij in trgovin. Love Lane ulica je krajša in ima manj barov, ker je nekoliko umaknjena ni toliko prometa in je vzdušje tukaj tudi super. Overhead Umbrellas Alley street art je ulica, ki je pokrita s pisanimi dežniki, tukaj so različne butične trgovine. 

• Hin Bus Depot – nekakšen umetniški center s štantki za hrano v ograjenem parku. Žal je tudi tukaj bilo bolj ko ne vse zaprto, brez turistov. 
• Color Port – nekakšna marina v mestu George Town, ki je zgledala izjemno obetavna; s pogledom na morje, restavracijami in štantki. Vse je bilo sicer odprto, ampak sva bila sama. Brez ljudi in brez glasbe.

Penang Hill

Penang Hill je hribovsko letovišče s skupino vrhov v bližini središča otoka Penang. Nahaja se v predmestju Air Itam, 9 km zahodno od središča mesta George Town.

Najela sva skuter in se zapeljala do Funicular Service Penang Hill, kjer sva šla z gondolo na vrh. Vstopnico sva kupila kar tam, lahko pa se tudi kupi na njihovi uradni spletni strani: Penang Hill. Kupila sva povratno karto, ki je stala 30 RM na osebo.

Na vrhu je ogromno razglednih točk, ponujajo tudi hrano in pijačo, tukaj se nahaja tudi hindujski tempelj in mošeja. Midva sva si za ogled določenih zadev na Penang Hill vzela pol dneva časa. Najprej sva se odpravila na Skydeck (razgledno točko). Na Penang Hillu sta 2 večji razgledni točki, vendar je bila v času najinega obiska ena zaprta.

Zraven razgledne točke se nahaja tudi Penang Hill Love Lock; postavljene konstrukcije v obliki srčka s ključavnicami, za ogled tega je potrebno dodatno plačilo. Midva sva svojo pot nadaljevala do hindujskega templja v bližini katerega se začne tudi Langur Way Canopy Walk. 

Langur Way Canopy Walk je most narejen med krošnjami dreves. Po tem mostu pridete tudi do krožne razgledne točke med krošnjami, imenovane The Habitat Penang Hill. Ta dejavnost zahteva dodatno plačilo in sicer 60 RM na osebo. Nama je bila hoja po tem mostu in vzpon po stopnicah na razgledno točko top doživetje Penang Hilla. 

Iz Penang Hilla sva se ponovno vrnila z gondolo. Gondola se ne ustavlja na vmesnih postajah, tako kot sem sprva mislila, tako da je nemogoče izstopiti nekje vmes na poti. Gondola je izjemno dolga in strma in vožnja sama je doživetje.

Golden Stupa Penang Hill

Posebno doživetje pa je bil tudi pohod pri 35 stopinjah do templja Golden Stupa. Ta tempelj sem si izjemno želela videti, priznam pa, da pot do tja ni enostavna. Gre za tempelj na prostem, kjer so na številnih skalah postavljene različno velike zlate stupe. Midva sva kar nekaj časa iskala pravo pot, nato pa sva s pomočjo zemljevidom in domačinov nekako našla pravo pot.

V glavnem prava pot poteka mimo Jinggangshan Penang Hill Temple, zapeljete se do konca ceste in tam pustite skuter. Nato vas čaka 20 – 30 min hoje v strm hrib pretežno po gozdu (premagali boste 200 m nadmorske višine). Tudi sam tempelj je zgrajen v hribu.

V dolino se vrnete po isti poti in si na poti nazaj lahko ogledate še dva templja: Jinggangshan Penang Hill Temple in Bats Cave Temple. Midva sva si oba templja ogledala le od zunaj.

Kek Lok Si Temple

Tempelj Kek Lok Si je budistični tempelj. Je največji budistični tempelj v Maleziji in je tudi pomembno romarsko središče za budiste iz Hongkonga, Filipinov, Singapurja in drugih držav jugovzhodne Azije. Celoten kompleks templjev je bil zgrajen v obdobju od leta 1890 do 1930. Glavna znamenitost kompleksa je osupljiva sedemnadstropna pagoda pokojnega tajskega kralja Rame VI, katere struktura je znana kot pagoda Deset tisoč Bud.

Nama je bil tempelj izjemno všeč, za ogled templja sva potrebovala 3h. Tempelj je sestavljen iz številnih kompleksov in se nahaja v večih nadstropjih. Med nadstropji poteka tudi gondola, ki vam olajša ogled templja. Vstop v tempelj je brezplačen, potrebno pa je plačilo gondole, če jo boste uporabili, povratna vozovnica stane 2 RM na osebo.

Plaže na Penangu

Midva sva raziskala plaže na severni strani otoka. Od plaže do plaže sva se premikala s skuterjem. Največja in najdaljša je plaža Batu Ferringhi Beach. Prebrala sem, da se na tej plaži ogromno dogaja, da je precej možnosti za vodne športe,… 

Midva sva bila praktično sama tam, vsi lokali so bili zaprti, našla sva le eno restavracijo na plaži, kjer sva se lahko vsedla na pijači. Bilo je izjemno malo ponudnikov za vodne športe, vse skupaj je izgledalo zapuščeno. Ob plaži so tudi ogromni hoteli (nebotičniki), ampak izgledalo je vse izjemno prazno.

Žal Malezija nima turkizne barve vode (je bolj zeleno – rjava), ampak izgled plaž tukaj je vseeno izjemen, saj se na peščenih plažah nahajajo ogromni okrogli kamni, kar jih naredi res posebne.

Obiskala sva še plažo Beach of Moonlight Bay, ki je manjša in zaokrožena z ogromnimi kamni na vsaki strani. Naslednja plaža je bila Tanjung Bungah Beach in mošeja postavljena na vodi Masjid Daerah Timur Laut.

Imela sva željo tudi v nacionalni park, kjer bi se odpravila na 50 min dolg pohod in tako prišla do plaže Monkey Beach. Nazaj pa bi se odpeljala z ladjico. Vendar, ko sva videla kako so plaže zapuščene in, da je vse zaprto, se za obisk Monkey Beach nisva odločila. 

Penang nastanitev

Izbrala sva OZO George Town Penang, velik hotel*** z zajtrkom na odlični lokaciji za 334,05 € za pet noči. Soba je bila velika s pogledom na celoten George Town. Hotel nudi tudi čudovit roof top bazen. Ta hotel bi si po mojem mnenju zagotovo zaslužil 4*, saj je bila soba fantastična (izjemno lepo urejena, velika in z razgledom), prav tako je bil bazen lepo vzdrževan in velik, nahaja pa se v 22. nadstropju.

Edina pomankljivost hotela je mogoče zajtrk, kjer je res veliko poudarek na kitajskih turistih. Ogromna je izbira pohanja, riža in nudlov. Za naju so bila primerna le jajčka in mini rogljički.

Kako na Penag?

Na Penang najlažje pridete z letalom iz Kuala Lumpur ali Singapurja. Prepričana pa sem, da je povezan tudi z drugimi letališči, še posebaj s Tajsko. Ker je otok Penang povezan z 2 mostovoma, lahko potujete do sem tudi z avtobusom.

Midva sva na Penang priletela s Singapurja z AirAsia, let pa je trajal 1 h in 15 min. Več o najinem potovanju po Singapurju najdeš v prispevku: Singapur potovanje.

Kako po Penangu?

Penang lahko raziščete s pomočjo javnega prometa, avtobusne linije so dobro načrtovane ali, kar je še bolj priročno in hitrejše, je Grab. Midva sva na Penangu uporabljala Grab, prav tako pa sva za 3 dni najela skuter (največ ponudnikov skuterjev je na Chulia St) in raziskala Penang.

Penang in kulinarika

Penang je izjemno bogat in kulinarično raznolik. Prav nemogoče je bilo v 5 dneh obiskati vse nijhove Food markete ali poskusiti vse jedi iz seznama.

• China House – nekakšna pokrita hiša s številnimi lokali, restavracijami in živo glasbo.
• Vsak zadnji vikend v mesecu se ulice v George Town zaprejo za promet in so vse ulice en velik Street market. Midva žal tega nisva doživela. Priznam, da me je na Penangu najbolj motilo to, da so bile ulice, kjer so bili zvečer ti štantki s hrano vedno odprte za promet, kar popolnoma uniči vzdušje. 
• George Town’s hawker centers – mini štanti s hrano s skupnimi mizami za sedenje, od zunaj. Midva sva obiskala: Red Garden Food Paradise, The Jetty Food Court, Sri Weld Food Court Car Park in street market na Chulia Street.
• Nočni marketi, ki sva jih obiskala: Kimberley Street Food Night Market in Macallum Street Night Market. Zelo pa nama je bil všeč tudi Shill 90’s sicer s kitajskim pridihom in glasbeno skupino, ki je prepevala kitajske pesmi, ampak je bilo to prav posebno doživetje. 
• Urban Xchange-Karl Addison mural – manjši in izjemno urejen food market, ki sva ga odkrila po naključju. Poudakek je sicer na kitajski hrani, najdete pa tudi korejske in malezijske jedi.

HRANA, KI JO MORAVA POSKUSITI:

• Lok lok – steamboat: dobiš vroče juhe in surovo hrano. To surovo hrano potem sam namakaš v te juhe. Midva tega nisva uspela poskusit, saj priznam, da mi to surovo meso, organi in ribe niso zgledali najbolj užitno. 
• Korean barbecue – v mizi not je že žar in si sam pečeš hrano
• Hrana servirana na banana listu – takšnih jedi je ogromno, večinoma vse jedi iz riža so servirane na banana listu
• Satay – nekakšna piščančja nabodalca, ki so premazana s curry omako. Ta jed je meni bila naravnost fantastična
• Wantan noodles – ozki rezanci v omaki ali juhi
• Char Koay Teow – spominja na pad thai, prav tako je jed izjemno dobra
• Loh Bak – ocvrto meso, ribe in morski sadeži

Iz Penanga sva pot nadaljevala v Cameron Highlangds. Potovala sva z avtobusom in potrebovala 4.5 h. Več o Cameron Highlands si lahko prebereš v samostojnem prispevku: Cameron Highlands.

The post Malezija: otok Penang in George Town appeared first on Strani Sveta.

Malezija: Otok Borneo po dnevih

Začetek: Potovanje na otok Borneo

S potovanjem v Malezijo sva začela 31.1.2020 iz Ljubljane. Midva sva za Malezijo dobila zelo dobro povezavo iz Brnika z letalsko družbo Turkish Airlines. Za povratno letalsko karto sva plačala 320 € na osebo za obdobje 31.1.2020 do 22.2.2020. Karto sva si kupila skoraj eno leto prej, saj se nama je zdela cena ugodna. Imela sva en prestop v Istanbulu, letela sva v Kuala Lumbur. Let je skupaj s 1,5 urnim postankom v Istanbulu trajal 14 h.

V Kuala Lumpur sva prispela 1.2.2020 in prespala kar v hotelu na letališču ter se šele naslednji dan z notranjim letom odpravila na otok Borneo v regijo Sabah – mesto Sandokan. Vse letalske karte sva iskala na brskalniku Skyscanner in jih imela kupljene že pred potovanjem, tudi za vse notranje lete.

NOČITEV (1x nočitev 1.2-2.2.2020): Tune Hotel KLIA Aeropolis (Airport Hotel). Ena nočitev za dve osebi direkt na letališču 32€.Če bi želela zajtrk je 3€ doplačila na osebo. Soba je bila slaba, ampak v redu samo za prespat.

2.2.2020 sva iz Kuala Lumpur letela za Sandakan. Letela sva z AirAsia, let je trajal 3h, plačala sva 81 € za dve osebi. Priporočam, da si že pri bookingu letalske karte vzamete zraven kosilo, saj stane manj kot 1€, če ga želite naknadno na letalu, je dražje in stane 3-4 €.

Kako po Borneo in Maleziji?

Midva sva se odločila, da bova po Maleziji potovala z letalom, saj AirAsia in Air Malaysia nudita odlične in ugodne povezave. Vsega skupaj sva imela 6 notranjih letov. Potovanje z avtobusi je dolgotrajno, poleg tega ponekod tudi povezave niso najboljše. Znotraj samega mesta sva uporabljala najet skuter ali javne mini kombije in avtobuse. Veliko sva uporabljala tudi Grab, ki je precej cenejši od taksija in te pride iskat tudi tja, kamor javni prevoz ne pelje.

2.2. – 5.2.2020: Sandakan, Sepilok in reka Kinabatangan

Let  iz Kuala Lumpur na Sandokan sva imela ob 6:15. Za dve letalski karti s kosilom sva plačala 80 €. V Sandokan sva pristala ob 9:10. Taxi iz letališča do centa Sandakan stane 30 RM (6.5€). Direktnega javnega prevoza ni. Pred letališčem je sicer avtobusna postaja, potrebno je vzeti bus številka 7 (star podatek). Grab naj bi stal 15 RM.

NASTANITEV SANDAKAN (2.2-5.2.2020; 3x nočitev): OYO 1030 Nak Hotel (39€ za tri nočitve za dve osebi, brez zajtrka). Hotel je bil super, dobra lokacija za raziskovanje Sandakana in prav tako za vse izlete v okolico.

Štiri dni sva preživela v okolici Sandakana, ki je majhno mestece z različnimi lokalnimi restavracijami, templji in razgibanimi ulicami polnimi ljudi. Mestece je ob obali, vendar nima plaže. Sandakan je odlična izhodiščna točka za kraj Sepilok, kjer sva obiskala rehabilitacijski center za orangutane, center za ohranitev bornejskih sončnih medvedov, Rainforest Discovery center, kjer sva se sprehajala med krošnjami džungle in Labuk Bay, kjer živijo opice z imenom rilčar (nosan).

Prvi dan sva raziskala Sandokan in se sprehodila po ulicah. Večkrat sva najela tudi Grab, ki v Maleziji deluje odlično, tudi na otoku Borneo. Takoj, ko sva prispela sva si rezervirala izlet za naslednji dan za reko Kinabatangan. Midva sva si rezervirala izlet samo za en dan, želela pa sva si za 3 dni in 2 noči v nekakšnem kamu pri vstopu na reko. Ampak sem to nekoliko narobe splanirala in bi potem potrebovala vsaj 5 dni v Sandakanu.

Prvi dan pa sva si tako ogledala:

• Agnes Keith House – lesena hiša iz kolonialnih časov, tukaj je živela ameriška pisateljica Agnes Keith.
• Puu Jih Syh Temple
• Temple of the Three Saints (Sam Sing Kung Chinese Temple) – najstarejša stavba v Sandakan
• Buli Sim Sim Water Village – ribiške vasice na vodi – številne morske restavracije
• Sandakan Central Market
• Labuk Bay Proboscis Monkey Sanctuary

Zvečer pa sva se razvajala in sproščala v čudovitem baru Balin Roofgarden Bistro & Bar – okal na strehi z razgledom na morje.

Labuk Bay Proboscis Monkey Sanctuary

Nekakšno zavetišče za opice rilčarje, kjer opice živijo v svojem naravnem habitatu, vseeno pa jim zavetišče zagotavlja redno hranjenje. Tukaj lahko opice opazujete izjemno od blizu, saj pridejo tudi na opazovalno ploščad. Iz Sandakana sva do zavetišča najela Grab. Vstopnina na osebo je 60 MYR (12 €). Vse informacije pa najdete na njihovi uradni spletni strani: https://www.proboscis.cc/.

Labuk Bay je odprt za javnost od leta 2000, je zavetišče za nosate opice (Proboscis Monkey Sanctuary), ki ponuja varno zatočišče za domorodno divjad, ki jo na severu omejuje Sulujsko morje, na jugu pa vse bolj širijo plantaže oljne palme.

Ko so med sušo El Niño v letih 1997–1998 začela odmirati drevesa in so se posušili viri sveže vode, hkrati pa so plantaže oljne palme vedno bolj obkrožale območje, so obupane opice nepričakovano našle tolažbo v palačinkah in kavi iz shrambe bližnje plantaže bratov Lee. Ganjena zaradi stiske opic, sta brata Lee začela s preprostim programom hranjenja, da bi dopolnila njihovo prehrano, in sčasoma del svojih zemljišč spremenila v prvo zavetišče za nosate opice v Sabahu.

Z leti so zavetišče razširili na 500 hektarjev obalnih mangrovskih gozdov, in sicer z odkupi zemljišč in obnovo degradiranih gozdov. Danes Labuk Bay gosti eno največjih izoliranih populacij nosatih opic na otoku Borneo (okoli 300 primerkov), poleg njih pa še druge živalske vrste, kot so srebrnolična opica (Silvered-Leaf Langurs) in črno-beli kljunorožci (Oriental-Pied Hornbills).

Reka Kinabatangan

Naslednji dan sva se zgodaj zjutraj odpravila na organiziran izlet ob reki Kinabatangan, kjer lahko zasledite velikih 5 Bornea: opica rilčar, krokodil letvičar, orangutan, bornejski (pritlikavi) slon (pygym elephant) in ptice kljunorožce (Hornbill). S čolnom sva se vozila po reki Kinabatangan in opazovala živali na obeh obrežjih reke. Videla sva vse razen pritlikavige slona, ki ga pa opazijo izjemno redko.

560-kilometrska reka Kinabatangan je najdaljša reka v Sabahu. Začne se v gorovju Crocker na jugozahodu Sabaha in se izliva v Sulusko morje jugovzhodno od mesta Sandakan. Od izvira do širokega izliva teče reka Kinabatangan skozi raznolike habitate, vključno z dipterokarpnim gozdom, sezonsko poplavljenimi rečnimi gozdovi, mrtvicami, nipah palmami in mangrovami. Čeprav je zgornji tok reke močno prizadet zaradi sečnje, se je velik del nižinskih gozdov in mangrov ohranil.

To obsežno poplavno gozdno območje ima bogato vegetacijo, ki podpira izjemno raznolikost živali – tukaj najdemo opice rilčar, orangutane, gibone, bornejske pritlikave slone, tarsije, počasne lorije, makake, krokodile, sladkovodne morske pse, iravadijske delfine, kljunorožce in mnoge druge vrste ptic.

Leta 2005 je vlada Sabaha razglasila Zavetišče za divje živali Kinabatangan. To zaščiteno območje tvori ozek naravni koridor, ki sledi reki. Čeprav zavetišče zdaj obsega 27.800 hektarjev, ostajajo številni izzivi za ohranjanje. V regiji delujejo številne nevladne organizacije in raziskovalci, ki prispevajo k varstvenim projektom ter poglabljajo razumevanje okolja.

Reka Kinabatangan si je upravičeno prislužila sloves ene najboljših destinacij za opazovanje divjih živali v jugovzhodni Aziji. Sukau, 132 km od Sandakana, je glavno središče za turizem ob reki, Abai, 47 km od izliva Kinabatangana, pa prav tako ponuja nastanitve in je izhodišče za izlete z ladjico po spodnjem toku reke in njenih pritokih.

Midva sva začela na točki Sukau in se 2 uri vozila po reki. Izlet je popolnoma ograniziran in vas agencija pride iskati do hotela. Potem vas še z drugimi obiskovalci združijo v manjši čoln in opazovanje živali se lahko začne. Midva sva si kupila ta izlet preko agencije SANDAKAN HOTSPOT TOURS & TRAVEL SDN BHD in zanj odštela 269 MYR (54€) na osebo. V ceno je bil vključen prevoz, izlet po reki s čolnom in kosilo. Agencija ponuja tudi izlete 2dni/1noč in 3dni/2noči. Med spodnjimi slikami sem slikala oba izleta s ceno in tem kaj je vključeno.

Za izlete povprašajte v lokalnih agencijah, če je božno preverite pri 3 različnih in malo premerjajte cene. Vse agencije, ki boste našli na spletu imajo bistveno višjo ceno. V spomini imam, da ta izlet ni najcenejši. Preverite pa tudi ponudnika GetyourGuide, saj imajo včasih nižjo ceno za ta izlet.

Bornean Sun Bear Conservation Centre (BSBCC)

Center za varstvo sončnih medvedov Borneo (Bornean Sun Bear Conservation Centre – BSBCC) je zavetišče za reševanje in rehabilitacijo sončnih medvedov, ki se nahaja v Sabahu. Sončni medvedi so najmanjši medvedi na svetu in živijo izključno v Jugovzhodni Aziji. Ogrožajo jih propadanje gozdov, nezakonit lov zaradi njihovih telesnih delov ter krivolov mladičev za trgovino z eksotičnimi hišnimi ljubljenčki. Posledica teh groženj je, da so številni mladi sončni medvedi v Sabahu pristali v neprimernem ujetništvu brez dostopa do zunanjih prostorov.

Trenutno v BSBCC prebiva 43 rešenih sončnih medvedov, ki so bili prej v ujetništvu. Objekt vključuje obsežne ograjene gozdne površine, ki nudijo naravno okolje, prilagojeno njihovim potrebam in dobremu počutju, ter omogočajo njihovo postopno vrnitev v divjino. Leta 2014 je center odprl svoja vrata tudi za javnost. Obiskovalci se lahko seznanijo s sončnimi medvedi in jih opazujejo v njihovem naravnem okolju.

Tukaj sva dejansko videla snočne medvede v snojem naravnem okolju popolnoma od blizu in priznam, da jih je bilo prav čudovito opazovati, saj so precej nagajivi. Center se nahaja v nepsredni bližini rehabilitacijskega centra za oragutane, tako da lahko to dvoje obiščete skupaj. Midva sva se do vhoda obeh centrov priplejala z Grabom.

Sepilok Orangutan Rehabilitation Centre

Primarna naloga centra je rehabilitacija in zagotavljanje varnega zavetja za sirote in poškodovane orangutane – eno najbolj ogroženih primatnih vrst na svetu. Organizacija Orangutan Appeal UK že od leta 2001 aktivno podpira ta center ter skrbi za njegov uspeh pri reševanju, rehabilitaciji in ohranjanju orangutanov.

Izjemno čudovit rehabilitacijski center za opazovanje oragutanov v svojem naravnem okolju. Vidite jih izjemno blizu in je to zagotovo nekaj najbolj nepozabnega. Veliko orangutanov boste videli tudi na reki Kinabatagan, ampak so visoko v drevesnih krošnjah, zato jih boste lahko slikali z dobrim fotoaparatom. Tukaj pa pridejo tudi iz dreves, saj imajo ob določeni uri hranjenje in jih lahko opazujete.

Rainforest Discovery Center

Vsekakor nepozabno doživetje. Center vam omogoča hojo med krošnjami po visokih mostovih. Tudi tukaj sva videla neizmerno veliko oragutanov od blizu, saj so mostovi skoraj pri krošnjah dreves, prav tako sva lahko opazovala najrazličnejše ptice. Tukaj se oragutani prosto gibljejo, ni nobene zaščitne ograje, tako da je treba biti pozoren, še posebej če vidite samico z mladičem. Midva sva opazovala samičko z mladičem direktno na krošnji nad mostom in, ko naju je zagledala ni bila najbolj vesela. Tako da sva imela malo težav pri vračanju nazaj, saj sva raje počakala, da se je nekoliko umaknila.

Iz rehabilitacijskega centra do tega centra sva potrebovala 4 minute, zopet sva vzela Grab, ki čakajo pred temi centri, saj so to glavne turistične točke. Lahko pa bi šli tudi peš nekje 20 min.

Po sprehodu med krošnjami pa sva se odločila še za krajšo turo po tem čudovitem deževnem gozdu, ampak nisva imela sreče, saj nama je kar hitro po potki nasproti prišel ogromen jožni kratkorepi makak, ki se ni nameraval umakniti in je šel lepo samozavestno proti nama. Takoj sva pobrala šila in kopita od tam, ko sva prišla. V času najinega obiska ni bilo nikogar v gozdu, na splošno ni bilo veliko turistov, tako da je najboljša izbira, da se ob srečanju z opico obrnete.

Tudi drugače sva imela z opicami precej slabih izkušenj, saj sva enkrat nevede zašla na njihovo ozemlje in so naju napadli dolgorepi makaki. To je vrsta manjših makakov, ki so izjemno napadalni in kradejo hrano na vseh vogalih. Naju so napadli prav organizirano. Bila sva na lesenih mostovih med mangrovami in so naju napadli iz vseh smeri. Opice so se naju obeh dotaknile po nogah, višje nama k sreči ni nobena skočila. Vsaj toliko sva jih z glasnimi kriki in kriljenjem pregnala, da sva lahko zbežali iz lesenih mostov in se vrnila na glavno cesto. Te mangrove so bile turistična stavr, saj so bili zglajeni mostički nad mangrovami za sprehajanje, ampak ker ni bila turističa sezona sva bila sama.

5.2.202o sva se iz nastanitve OYO 1030 Nak Hotel odpravila na letališče in letela v Kota Kinabalu. Letela sva z AirAsia, let je trajal 45 min in sva zanj plačala 29€ za oba.

5.2. – 10.2.2020: Kota Kinabalu

Najprej sva naredila check-in v najinem novem hotelu Hotel Gaya 95, za 5x nočitev brez zajtrka sva plačala 128€. Soba je bila manjša in brez okna, vendar moderno opremljena in čista. Hotel se nahaja v centru Kota Kinabalu in so tako agencije, restavracije, nakupovalni centri in znamenitosti na dosegu roke.

Pet dni sva preživela v Kota Kinabalu, ki je največje mesto regije Sabah. Kota Kinabalu je zelo moderno mesto, zgrajeno ob morju s številnimi nakupovalnimi centri, turističnimi znamenitosti, restavracijami in zelo urejenimi ulicami. Kota Kinabalu je tudi odlična iztočnica za številne izlete na bližnje otoke, številne rafting izlete v bližini, zelo dostopna je tudi gora Kinabalu in Kinabalu nacionalni park.

Prvi dan sva prispela pozno popoldan, tako da sva se lahko samo sprehodila po mestu in odkrila številne kaotične tržnice in predel imenovan Waterfront, ki je poln različnih lokalov in restavracij. Prav tako je tukaj sončni zahod fantastičen. Prav tako pa sva obiskala Kota Kinabalu Central Market.

Naslednji dan sva si najela skuter in se odpravila do Rafflesia Info Centre, kjer sva videla znamenito Rafflesio. Od nastanitve v centru Kota Kinabalu do centra sva potrebovala 1h in 15 min za 60 km. Smiselno je, da najprej pokličete v ta center in vprašate, če Rafflesia cveti, saj ta fascinantna rastlina cveti le 5 dni. Vse informacije najdete na njihovi uradni spletni strani: https://sabahtourism.com/destination/rafflesia-information-centre/.

Rafflesia, znana tudi kot cvet gnijočega trupla, je rod zajedavskih cvetočih rastlin iz družine Rafflesiaceae. Vrste iz tega rodu imajo orjaške cvetove, ki vzniknejo iz tal ali neposredno iz spodnjih stebel rastlin gostiteljic; ena izmed vrst ima celo največji cvet na svetu. Portal Plants of the World Online navaja do 41 vrst iz tega rodu, vse pa uspevajo v Jugovzhodni Aziji. Rastlina nima stebla, listov niti korenin. Je holoparazit na trti iz rodu Tetrastigma, pri čemer v tkivo gostitelja razširi svoj vpojni organ. Edini del rastline, ki je viden zunaj trte, je cvet s petimi cvetnimi listi. Pri nekaterih vrstah, kot je Rafflesia arnoldii, lahko cvet v premeru preseže 100 centimetrov in tehta do 10 kilogramov. Cvetovi izgledajo in dišijo po razpadajočem mesu. Ta oduren vonj privlači mrhovinske muhe, ki prenašajo cvetni prah s samčkov na samičke.

V popvrečju Rafflesia potrebuje 6-9 mesecev, da se iz črnega popka razvije velik, mesnat in rdeči cvet, ki je pri večini vrst viden cca. 5 dni. Zato je tako izjemno in posebno, če lahko vidite to “rastlino” v svojem popolnem razcvetu. Meni se je zagotovo s tem uresnišila ena izmed večjih želja.

Pot sva nadaljevala do Mahua Waterfall – čudovit slap in celotna pokrajina okrog njega. Slap je visok 17 m, voda slapu pa hrani bujno vegetacijo, ki porašča celotno kotanjo s katere se spušča slap. Od Rafflesia Info center do slapu sva potrebovala 34 min za 28 km. Od tukaj sva se začela vračati proti hotelu v Kota Kinabalu. Večer sva preživela v tem res ritmičnem in zanimivem mestu in se odpravila na večerjo v zanimivo restavracijo Upperstar, kjer sva res dobro jedla.

Naslednji dan sva imela namen v park Tunku Abdul Rahman, ki ga sestavlja pet otokov: Gaya, Manukan, Sapi, Mamutik in Sulug. Otoki so tako blizu, da jih vidite s celine. Zaradi gneče sva ostala v Kota Kinabalu in si ogledala številne znamenitosti mesta Kota Kinabalu in se odpravila na plažo First Beach.

Najprej sva se odpravila na Atkinson Clock Tower, ki je najstarejša struktura v Kota Kinabalu. Ura v stolpu je bila zgrajena v spomin na Francisa Georgea Atkinsona, prvega okrajnega častnika v Jesseltonu (tako se je nekoč imenoval Kota Kinabalu), ki je umrl zaradi malarije oziroma »borneške mrzlice« decembra 1902 pri starosti 28 let. Nato sva se ustavila na razgledni točki KK City Overlooking s kjer je razgled na večji del Kota Kinabalu.

Pot sva nadaljevala do ogromne mošeje Sabah State Mosque. Gre za novejšo mošejo, saj se je gradnja začela leta 1970 in bila zaključena leta 1975. Zapeljala sva se tudi do Perdana park in dolge peščene plaže First Beach, kjer sva preživela popoldan. Večer sva preživela na Pasar Minggu Gaya Street, kjer je nočna tržnica hrane. Tukaj si domačini postavijo mini štante, kjer pripravljajo najrazličnejšo hrano, dogajanje je izjemno živahno, pestro in glasno.

Tretji dan sva se odpravila na organiziran izlet v Kinabalu nacionalni park. Vključila sva še kratek pohod na Sosodikon Hill in se ustavila še pri Poring Hot Springs ter se podala na Canopy Walk, po številnih visečih mostovih med krošnjami. Malo sva imela težave z izleti, saj se je na Kitajskem že začel korona virus, zato je Malezija ostala brez kitajskih turistov, ki predstavljajo večino njihovega turizma. Na določene izlete se tako sploh nisva mogla odpraviti, saj niso želeli peljati samo naju ali pa sva se morala z datumi prilagajat, da so sestavili manjšo skupino.

Kinabalu Park, ki je uvrščen na seznam svetovne dediščine, obsega površino 754 kvadratnih kilometrov in je bil kot park razglašen leta 1964. Temelji za ustanovitev zaščitenega območja na območju Kinabalu so bili postavljeni po poročilu Kraljeve znanstvene odprave na Kinabalu (Royal Society Kinabalu Scientific Expedition), ki je potekala med letoma 1962 in 1964 pod vodstvom profesorja Cornerja. Gre za prvi narodni park v malezijski državi Sabah na otoku Borneo. Osrednja značilnost parka je gora Kinabalu (4.095,2 m), najvišja gora med Himalajo in Nove Gvinejo. Njena pobočja so dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam.

Četrti dan sva imela ponovno organizirani izlet, in sicer na Survival Island in Snake Island. Midva sva si izbrala tega, ker sva se lahko kopala še v vulkanskem blatu, vožnja do otoka pa traja 1,5 h z gliserjem, kar nama je bilo všeč, saj se oba ful rada voziva. Agencije v Kota Kinabalu pa vas peljejo tudi na vse druge otoke v bližini.

Otok Survivor ni dobil svojega imena kar tako. Pulau Tiga je bil dolgo časa precej neznan kraj, dokler ni postal znano ime v številnih ameriških gospodinjstvih – zahvaljujoč izjemno uspešni televizijski seriji “Survivor”. Otok je nastal pred več kot stotimi leti zaradi epskega vulkanskega izbruha. Ime “Tiga” pomeni “tri” in je navdihnjeno s tremi valovitimi griči, ki jih je mogoče videti od daleč, ko se približujemo otoku.

Narodni park Pulau Tiga leži severno od Kuala Penyuja, obsega površino 158 kvadratnih kilometrov in je bil razglašen za narodni park leta 1978. Že leta 1933 so glavni otok skupaj z dvema manjšima otokoma, Kalampunian Besar in Kalampunian Damit (bolj znan kot Kačji otok), razglasili za gozdni rezervat. Sabah Parks vzdržuje več poti skozi gozd, ena izmed njih vodi do zanimivih blatnih “vulkanov”, kjer iz globin zemlje počasi brbota mineralno bogato blato in plin. Otok je znan tudi po svojih sramežljivih megapodih – pticah velikosti kokoši, ki svoja jajca zakopljejo v pesek in jih prepustijo soncu, da jih vali.

Po 5 dneh v Kota Kinabalu je bil čas, da zamenjava lokacijo. 10.2 sva se tako iz najine nastanitve Hotel Gaya 95 podala na letališče in letela v mesto Kuching na Borneo. Kota Kinabalu – Kuching; letela sva z AirAsia. Let je trajal 1h in 20 min, plačala sva 45 € za dve osebi brez hrane.

10.2. – 14.2.2020 Kuching

V Kuchingu, glavnem mestu regije Sarawak sva preživela 4 dni. Najprej sva poiskala najino nastanitev D’green Hotel Kuching.

NOČITEV KUCHING: 4x (10.2-14.2.2020): D’green Hotel Kuching za 4 noči za dve osebi brez zajtrka sva plačala 63€. S hotelom sva bila zelo zadovoljna, saj je bila lokacija izvrstna, prav tako pa je bila soba izjemno čista.

Prvi dan sva si razgledala mesto, se sprehodila po prečudovitem predelu ob reki imenovanem Watrfront, odpravila sva se tudi do spomenika mačkam, po katerih naj bi Kuching dobil ime. Ogledala sva si tudi dva prečudovita kitajska templja, dve različni mošeji, krščansko futuristično cerkev. Sprehodila sva se tudi čez njihov znameniti most Golden Anniversary Bride in si ogledala najbolj znamenito okroglo zlato zgradbo – vladna ustanova. Na isti strani reke se nahaja še palača Astana Negeri Sarawak in muzej Margherita and Brooke Gallery.

Ogled mesta Kuching

• Sarawak Legislative Assembly – nekakšna vladna okrogla stavba iz zlata ob reki
• Palača Astana Negeri Sarawak
• Borneo Cultures Museum – stekleno modra stavba
• Fort Margherita and Brooke Gallery
• Golden Anniversary Bridge
• India Mosque
• Kuching City Mosque
• Cat Statue
• Kitajski tempelj Tua Pek Kong Temple
• Sprehod ob reki – Waterfront Esplanade

Naslednji dan sva se v lastni režiji odpravila v Bako nacionalni park, kjer sva preživela skoraj cel dan, sprehodila sva se po štirih različnih poteh, uživala v številnih prečudovitih razgledih in skalnih formacijah ter videla številne živali Bornea in tudi mesojede rastline. S tem ko sem obiskala Bako nacionalni park se mi je uresničila druga največja želja poleg Rafflesie. V Bako nacionalni park sem si želela že leta zaradi res nenavadnih skalnih formacij.

V Baku nacionalni park sva se odpravila sama z javnim avtobusom, številka 1. Avtobusna postaja je bila zraven Electra Building. Karta v eno smer je stala 3.5 RM (0.8€). Avtobusi gredo iz Kutchinga vsak uro, prvi je ob 7. zjutraj. Zadnji bus iz Baku nacionalnega parka pelje ob 6 popoldan. Avtobus pelje do Baku Market, tukaj se registrirava in kupiva karto za čoln. Čoln naju pelje v 20 minut oddaljen Bako National Park Headquarters, od kjer greva na samostojne pohode.

Najini pohodi v Bako nacionalnem parku:

Telok Pandan Kecil & Telok Pandan Besar – najbolj znana pot, ki vodi do skalnih formacij v morju – sea stack, na poti sva videla mesojede rastline, na plaži sva opazovala opice in si ogledala izjemno lepo plažo. Kopanje ni najbolj priporočljivo, saj naj bi bilo tukaj veliko morskih krokodilov. Na poti do plaže je tudi razgledna točka Pandan Besar.

Tanjung Sapi – razgled na Telok Assam in severno kitajsko morje. Tukaj je tudi velika možnost, da vidiva opice rilčarje.

Ulu Assam – pot naju pelje čez močvirnat gozd, pot je nekoliko strma s prečudovitim razgledom na Bako obalni del.

Telok Paku – nenaporna pot, ki vodi do plaže

Tanjung Rhu – tukaj sva  videla skalnate bazene.

Tretji dan sva se odpravila na organizirani izlet do Annah Reis Longhouse Tribe, kjer sva si lahko ogledala tipične malezijske dolge hiše, ki so jih gradila malezijska plemena. Annah Rais Longhouse so pomembne dolge hiša ljudstva Bidayuh. Skupnost sestavlja več kot 80 družin. Gre za dobro ohranjen primer tradicionalne arhitekture in skupnostnega življenja ljudstva Bidayuh, ki obiskovalcem ponuja vpogled v njihovo kulturo in način življenja.

V enakem dnevu sva si ogledala še dve jami Wind Caves (Budist Cave), ki je praktično majhen budističen tempelj. Vetrna jama (Wind Cave) naj bi dobila ime po prijetnem hladnem vetriču, ki neprestano piha skozi jamo. Gre za gladko, cevasto apnenčasto jamo, ki je nastala v obdobju jure in krede, pred približno 60 milijoni let. Izkopavanja zgodnjih raziskovalcev so pokazala, da je bila Vetrna jama naseljena vse do nedavnega. Našli so lončeno posodje, oglje ter ostanke morskih in sladkovodnih školjk. Po jami poteka 1000 metrov dolga lesena sprehajalna pot, zato je raziskovanje enostavno in varno, čeprav notranjost ni osvetljena – zato je baterijska svetilka nujna. Po jami teče majhen potoček.

Po vsej dolžini jame je slišati visokofrekvenčno cviljenje tisočev netopirjev, med njimi tudi številnih vrst, ki se prehranjujejo z insekti, pa tudi velike populacije sadnih netopirjev vrste Dusky Fruit Bat. V jami gnezdijo tudi tisoči črnih salangan (Black Nest Swiftlets), katerih gnezda, skoraj v celoti narejena iz njihove lepljive sline, so vidna na razpokah in kotičkih zgornjih sten jame.

Večer pa sva preživela v Kuchingu. Našla sva nov spomenik mačkam in se odpravila na večerjo v malo boljšo restavracijo imenovano Lepau, kjer so je Jure privoščil malezijsko slavno jagnjetino v nekakšni juhi. Verjeno bi bilo dobro, če imaš rad jagnjetino :).

Zadnji dan sva se z ladjico podala po reki Sarawak in raziskala znamenitosti mesta na obeh straneh reke. Bil je izjemno lep izlet, saj je bilo lepo videti Kuching iz vode. Ker sva imela še nekaj časa pred popoldanskim izletom sva se odpravila na kosilo na Topspot Food Court in odkrila še en spomenik mačkam – res jih je ogromno. Odkrila pa sva tudi en ekstra lokal Feast & Furious Cafe, ki je bil bol za Jureta, saj imajo v lokalu ogromno restavriranih starih motorjev in tudi formulo.

Popoldan sva se odpravila na organiziran izlet v Wetland območje – območje kjer se južno kitajsko morje zliva skupaj z reko Sungain Stamin. Tukaj se mešata sladka in slana voda, območje pa je poraščeno z mangrovami, kar predstavlja pravi raj za številne živali. Videla sva ogromno ptic, večjih živali pa tokrat nisva videla. Ker se je začela korona, sva bila na izletu sama. Na čilnu so nama pripravili večerjo, ob tem pa sva lahko uživala v prečudovitem sončnem zahodu.

S tem sva zaključila najino potovanje po Borneu in odletela na otok Langkawi. Iz najine nastanitve D’green Hotel Kuching sva letela najprej v Kuala Lumpur, kjer sva imela vezan let naprej za otok Langkawi.

Malezija nama je bila tako zelo všeč, da sva se leta 2024 vrnila – več si lahko prebereš v prispevku Malezija 3 tedenski plan potovanja. Leta 2020 sva iz Bornea letela na Langkawi iz Langkawi pa sva želela v Singapore, ampak zaradi korone virusa nisva mogla, zato sva se v Singapore odpravila leta 2024. V prispevku Singapur najdeš vse informacije o najine potovanju.

The post Malezija: Otok Borneo plan potovanja appeared first on Strani Sveta.