Port Dickson ni najbolj prepoznavna destinacija v Malezije, še posebej ne za turiste in daljnih držav. Port Dickson je manjše mesto ob morju, ki ga obdajajo kilometri dolge peščene plaže. Midva sva se za PD (Port Dickson) odločila iz razloga, ker sva hotela zadje 4 dni pred odhodom domov malo počivati in se razvajati v resortu. Ker sva bila že na Langkawi, na otok Tioman in otoke Perhentian pa zaradi slabega vremena nisva mogla, se nama je zdel PD odlična lokacija za počitek.
V nadaljevanju preberi zakaj nama je bil PD všeč in zakaj nama ni bil. Vsekakor pa to ni destinacija, ki bi jo priporočala tistim, ki greste prvič v Malezijo, saj v PD res ni veliko za početi.
Prav tako PD ni prilagojen tujim tursitom, saj sem pretežno hodijo Malezijci in Singapurčani. Torej, če pa si želite avtohotonega malezijskega turizma, skoraj brez pridiha Evrope ali Amerike, pa je PD odlična destinacija.
Port Dickson: Kaj početi/si ogledati v 4 dneh?
Kot sem že zgoraj napisala PD ni destinacija za aktivne počitnice, je pa idelana destinacija za počitek in avtohtono doživejte Malezije. Nama je bilo v PD všeč, saj sva prišla sem z namenom izležavanja.
Lokacija je odlična, saj se mesto nahaja le 1 h in 30 min južno od letališča. Prav tako od PD nisva veliko pričakovala saj so drugi popotniki zelo slabo pisali o samem kraju, zato sva pričakovala, da bo izjemno slabo. Na koncu sva bila pozitivno presenečena.
Zagotovo je del najine pozitivne izkušnje tudi resort Grand Lexis, ki sva si ga izbrala za bivanje. V resortu sva bila izjemno lepo sprejeta in bila vedno znova presenečena nad malezijsko prijaznostjo in ustrežljivostjo.
Resort Grand Lexis
Če se boste odpravili v PD si res izberite dobro namestitev. Ker je PD turistično mesto je možnosti za nastanitev veliko, niso pa vse v redu. Midva sva si izbrala Grand Lexis Resort s 5 zvezdicami in v njem neizmerno uživala.
Celoten resort je sestavljen iz osrednjega hotelskega dela, kjer so tudi restavracije in lokali. Na tleh imajo postavljene Garden Pool Ville (kot nekakšne hiške nanizane v vrsti), v morju na količkih pa so postavljene različne Pooi Ville. Midva sva si enkrat želela biti na morju, zato sva bookirala Executive Pool Villa, ki je bila najcenejša varianta na količkih.
Za sobo s privatnim bazenom (večina vil v resortu ima namreč privatne bazene) in zajtrkom sva plačala 130 € na noč. Že ko sva naredila check-in so nama za isto celo ponudili nekoliko boljšo vilo Premium Pool Villa, ki je enaka Executive Villi, le soba je nekoliko večja. S sobo sva bila izjemno zadovoljna, privat bazen je je bil vsekakor češnjica na tortici.
Na najino nesrečo/srečo pa se je ravno v najini sobi pokvarila klimatska naprava, zato so nama po enem dnevu sobo zamenjali v opravičilo pa ponudili še dodaten upgrade. Na koncu sva pristala v Grand Pool Villa, kjer je bila soba res ogromna, bazen pa še večji. Soba je imela 120 m2 in je vsebovala dve veliki zakonski postelji.
Celoten resort vsebuje še velik skupni zunanji bazen, veliko restavracijo za zajtrk in večerjo in lokal, kjer je ob večerih živa glasba.
Zraven Grand Lexis Resort se nahaja še Lexis Resort, ki je bolj osnoven in starejši. Prav tako pa ponuja hiške na količkih. Najbolj mogočen in posledično tudi najdražji pa je Lexis Hibiscus, ki ima huške zgrajeve v obliki štiri peresne deteljice in je danes resort uporabljen praktično kot znamenitost PD. V času najinega obiska je bila osnovna soba na količkih z zajtrkom cca. 300 € na noč, kar se nama je zdelo malenkost preveč, prav tako pa sodeč po slikah, ponujajo manjše privat bazene.
Tanjung Tuan gozd
Dobrih 20 km južno od mesta PD se nahaja rt, ki ga v celoti porašča gozd. Na koncu tega rta je svetilnik Cape Rachado do katerega sva se tudi midva odpravila. Z avtom (ja, najela sva avto) sva se zapeljala do konca poti, kjer sva parkirala nato pa se odpravila na 15 min sprehod do svetilnika.
Pot do svetilnika je asfaltirana, vendar morate peš, saj je na začetku ograja. V tem gozdu sva videla ogromno opic, od agresivnih makakov, ki so že na začetku ropali smeti in vse do temne lisaste opice, ki so bolj sramežljive in so se skrivale visoko na drevesih.
Iz te asfaltirane poti lahko skrenete tudi na strmo in blatno pot, ki vodi vse do Monkey Beach Bay. Midva se za ta krajši pohod nisva odločila, saj si nisva želela bližjega srečanja z makaki. Na Borneo leta 2019 naju je namreč en trop makakov napadel in od takrat dalje nama ni prijetno, če sva sama v gozdu z opicami.
Port Dickson plaže
Iskreno, Malezija nima najlepših plaž, sva drugje videla že veliko lepše plaže. V Maleziji imajo izredno drobno mivko in, ko se ta meša z valovi voda vedno zgleda kalna. Vseeno pa so me plaže v Port Dickoson pozitivno presenetile.
Vse plaže so peščene in izjemno dolge. Ker je Malezija muslimanska država in se tega mogoče bolj držijo kot druge azijske muslimanske države, na plažah v PD ne boste našli lokalov ali ležalnikov, prav tako se izjemno malo ljudi kopa. Torej alkohola in glasbe na plažah ni, kar je precej slabo. Samo plaže na Langkawi so imele lokale in glasbo, tudi plaže na Borneo so bile brez vsega. Za otok Tioman in Perhentian pa žal ne morem napisati, ker teh plaž nisva obiskala.
Plaže v Port Dickoson, ki sva jih obiskala:
- Plaža Blue Lagoon (Pantai Tanjung Biru) – velja za eno izmed najlepših plaž. Je sicer manjša in lepo zaokrožena. Voda tukaj je zelo dolgo plitva, tako da je plaža idealna tudi za majhne otroke.
- Plaža Teluk Kemang – izjemno dolga peščena plaža z možnostjo različnih vodnih športov. Tukaj je tudi veliko štantov s hrano in brezalkoholno pijačo. Vse je malezijskem stilu, torej plastični stoli, mize in krožniki :).
- Plaža Pantai Saujana – srednje velika peščena plaža, ki nama je bila zelo všeč. Tudi tukaj je ob cesti nekaj štantkov s hrano.
- Glory Beach – manjša peščena plaža zraven hotela Lexis. To plažo sva obiskala v času najinega sprehoda okrog hotela.
Pulau Burong – otok povezan z lesenim mostičkom
Odpravila sva se tudi na mini otoček Pulau Burong. Iz celine do tega otočka vodi lepo urejen lesen most s katerega lahko opazujete okoliške plaže in manjši gozd mangrov. Na otoku pa se nahaja tudi manjši razgledni stolp na katerega se lahko povzpnete.
Uncle Woong
Odličen poldnevni izlet je lahko tudi na kmetijo ob jezeru Uncle Woong. Tukaj ponujajo vožnje z ATV in UTV. Po jezeru pa se potem lahko vozite še s kanujem ali pedolinotom. Vožnja z ATV ali UTV traja približno 40 minut, vozite pa se med nasadi palm. Na dveh točkah se tudi ustavite, kjer je čas za fotografiranje.
Midva sva se odločila za UTV, tako da je Jure vozil, jaz sem pa snemala. Cena za ATM je 80 RM, za UTV (to je za dva, vozi pa samo eden) pa 160 RM. V to ceno je bila potem všteta še brezlačna vožnja po jezeru. Na turistični kmetiji pa ponujajo tudi pijačo in manjše prigrizke.
Nama je bil ta izlet izjemno všeč, prav tako pa so bili vsi zelo ustrežljivi in izjemno prijatni, tako da so izkušnjo naredili res nepozabno.
Sky Ladder Pineapple Farm
Le kilometer vožnje naprej od Uncle Woong se nahaja manjša kmetija, ki se ukvarja s pridelavo ananasa. Pokazali so nama nasade in povedali vse o vzreji in predelavi ananasa. Priznam, da je meni bilo zelo zanimivo in nisem vedela, da je ananas tako poseben in zanimiv sadež.
Na začetku se nakaja tudi manjša restavracija/lokal, kjer lahko naročite svež ananas. Naravni sok iz ananasa pa je že vključen v ceno ogleda plantaže. Vstopnica na osebo stane 23 RM. Tukaj pa potem prodajajo še različne druge proizvode iz ananasa.
Kaj nama ni bilo všeč v Port Dickson
Kar nekaj stvari nama tukaj ni bilo všeč, še bolj pa naju je mogoče to jezilo, ker kraj ponuja ogromno priložnost za razvoj turizma, pa nisva razumela, zakaj se ne bi malo bolj potrudili in morda določene stvari spremenili.
Občutek zapuščenosti in propadajoče zgradbe
Zaradi lepih in dolgih peščenih plaž je PD priljubljena destinacija za domače obiskovalce. Mnogi Singapurčani so vlagali v počitniške domove v Port Dicksonu in okolici. Skozi leta so odprli mnogo hotelov in letovišč, da bi izkoristili turistično privlačnost. V 1990-ih je Port Dickson doživel razcvet z novimi hoteli in letovišči, ki so bili načrtovani in zgrajeni.
Zaradi azijske finančne krize leta 1997 pa so se mnogi od teh projektov ustavili, kar je pustilo mnogo nedokončanih zgradb raztresenih vzdolž obale Port Dicksona. To žal še danes kazi celotno podobo tega obmorskega kraja.
Žal mi je tudi, da samo mesto PD ni lepše urejeno in, da se vmestu praktično nič ne dogaja, saj nima pravega centra. Nekaj je sicer ponudnikov ulične hrane, to pa je praktično vse. Ob morju je narejen napis PD, več pa se niso spomnili. Ob morju poteka čudovita promenada, kjer žal ni niti enega samega lokala.
Velik vpliv muslimanske vere
Malezija je muslimanska država in za muslimane velja, da ne uživajo alkohola in svinjine, prav tako ne poslušajo glasbe (glede tega nisem ziher, ampak tukaj je tako delovalo). V PD se žal niso niti malo prilagodili nemuslimanskim turistom in menim, da je tudi to razlog zakaj turizma ni. Žal tukaj nisem zasledila, da bi lahko na katerikoli izmed dolgih peščenih plaž popil eno pivo. Prav tako je vsepovsod samo tišina kar daje občutek še večje zapuščenosti.
Menim, da bi se morali malo prilagoditi tako kot v drugih azijskih muslimanskih državah ali drugim mestih v Maleziji, kjer ljudje poslušajo glasno na glas in spijejo tudi kakšno pijačo. Npr. še v hotelu Grand Lexis, kjer je bil lokal z živo glasbo; je bil ta lokal tako zvočno izoliran, da se glasba ni slišala ven, ker je v hotelu večina muslimanskih gostov. Lokal je bil seveda prazen, bila sva midva in še dva turista iz Azije.
Neprilagojeni za tuje turiste
To je bila najina največja težava. Ko sem delala plan najinega potovanja, sem preprosto napisala, v Port Dickson najameva skuter in raziščeva okolico. Aa – aa…. ne bo šlo. Nikjer v Port Dickson ne moreš najet skuterja, ker jih nihče ne oddaja. Tukaj so takšni gostje, ki pridejo s svojim avtom, na nas tujce, ki avta nimamo, so pač malo pozabili. Še zdaj ne morem verjet – v Aziji lahko na vsakem vogalu najameš skuter.
V PD sicer obratuje Grab, ampak jih je zelo malo ob določenih urah pa žal nikogar. Zato si nisva upala celotnega območja raziskati z Grabom, da ne bi na koncu nekje obtičala. Potem sva prišla an idejo, da bova pač najela avto, ampak v PD tudi avta nihče ne oddaja.
K sreči so nama v hotelu pomagali in poklicali nekoga, ki oddaja avte v večjem mestu Seremban. Iz tega mesta so nama avto pripeljali do hotela in sva tako imela 1 dan avto, da sva lahko raziskala okolico. Avto sva dobila popoldan in sva ga lahko imela do naslednjega popoldneva. Tako sva se lahko praktično 2 dni vozila naokrog. Ta najem avta pa je potekal čisto kavbojsko, brez papirologije in kartic, šli smo le na zaupanje. Za 24 h najema sva plačala 180 RM + 50 RM za dostavo avta do hotela.
V Maleziji vozijo po levi strani ceste, ampak so precej uvidevni in pazljivi vozniki. Je pa res, da je ogromno prometa in je treba ves čas pazit, prav tako pa je na cestah ogromno lukenj. Ampak se da, krajše razdalje in lepo počasi. Vsekakor pa si ne bi želela celotne Malezije prepotovat z avtom, ker bi bilo to preveč stresno.
V Port Dickson sva tudi zaključila z najinim potovanjem. Z Grabom sva se vrnila na letališče. PD je od letališča oddaljen le 90 km.
