Azori otok Pico je najmlajši otok izmed vseh 9 otokov Azorov. Pico je najbolj znan po svojih specifičnih vinogradih, ki so pod UNESCO in po najvišji gori Portugalske (vulkan Pico, 2351 m.n.v). Otok Pico se imenuje tudi Ilha Preta, kar pomeni črn otok zaradi svoje vulkanske kamnine. Otok Pico je nastali z izbruhom treh različnih vulkanskih kompleksov. Najstarejši del otoka je predel okoli vasice Lajes, nato predel okrog Sao Roque in na koncu predel okoli glavnega mesta Madalena z izbruhom vulkana Pico.
Otok Pico se po svojem rastju in pokrajini zagotovo razlikuje od otoka Faial in otoka Flores. Res je neverjetno kako se lahko vsak posamezen otok razlikuje od ostalih ostalih, čeprav se nahajajo izjemno skupaj. Pico in Faial sva bila zmeraj povezana otoka, saj je prehod omogočen s trajektom, vožnja pa traja cca. 20 min.
Azori otok Pico: Kako na otok in kako potovati po otoku?
Otok Pico se nahaja v samem središču Azorskih otokov, zato je potovanje na otok precej enostavno. Midva sva na otok potovala iz otoka Faial. Več o otoku si preberi v samostojnem prispevku: Azori otok Faial. Več o potovanju med preostalimi Azorskimi otoki in kako si organizirati potovanje pa preberi v prispevku: Azori potovanje.
Med Azori vozijo trajekti Atlantico Line, ki imajo precej razširjeno mrežo. Ena vozovnica iz otoka Faial na otok Pico (Madalena) naju je stala 3,90€.
Na otoku Pico pa sva potem najela avto. Preverila sva ponudnika DISCOVER CARS. Ugotovila sva, da je najem avta na otoku Pico daleč najdražji, zato sva se odločila za dvodnevni najem. Avta nisva vzela direktno v pristanišču (v tem primeru je bila cema + 100€), temveč 7 min hoje iz pristanišča v pisarni družbe Ilha Verde. Avto sva po dveh dneh vrnila na enako lokacijo. Za dva dni sva za najem avta tako plačala 190 €.
Po Pico je najlažje potovati z avtom saj lahko na ta način raziščete celoten otok, niste pa vezani na vreme. Zadnji dan, ker sva imela lepo vreme pa sva potem najela še skuter. V glavnem mestu Madalena sva našla kar tri agencije, ki so oddajale skuterje. Za celodnevni najem skuterja sva odštela 40 €.
Azori otok Pico: Kje nočiti?
Midva sva se odločila, da bova nočila kar v glavnem mestu Madalena, saj je v bližini tudi največ znamenitosti in tudi ob večerih največ za početi. Prav tako je izbira restavracij največja. Drugo mesto (kamor tudi vozi trajekt iz Faiala – Horta), kjer imate tudi dobre možnosti za nočitev je Sao Roque, vendar je manjše.
Midva sva si tokrat izbrala nastanitev Porto Velho Boutique Hostel., ki se nahaja v središču mesteca Madalena. Z izbiro sva bila izjemno zadovoljna, najela vsa svojo sobo s privat kopalnico, na voljo pa imajo tudi dormatorije. Hostel je popolnoma nov z izjemno lepo jedilnico in dnevno sobo v prvem nadstropju. Hostel pa nudi tudi manjšo teraso. Ta termin od 25 – 28.6.2023 sva plačala 270 €.
Kaj si ogledati v treh dneh na otoku Pico?
Prvi dan: Greva okrog otoka
Takoj, ko sva prevzela avto sva se zapeljala okrog celotnega otoka in se ustavljala na različnih točkah:
Cais od Pico in Sao Roque
Najina prva postojanka je bil muzej Museu da Indústria Baleeira. Nekoč je bila to tovarna, kjer so predelovali kite. Iz kitove masti so delali različne kozmetične in farmacevtske produkte, mast so uporabljali tudi za javno razsvetljavo, meso in kosti pa so mleli v moko. Azori imajo zelo bogato in hkrati izjemno žalostno zgodovino lova na kite. V tem muzeju lahko vidite na kakšen način so lovili in predelovali kite.
Lov na kite se je začel v 18. stoletju in po podatkih naj bi na Azorih ulovili in pobili 12 000 kitov. Leta 1986 pa so z konvencijo popolnoma prepovedali lovljenje in ubijanje vseh vrst kitov.
Najina naslednja postojanka v tem kraju je bil rdeč mlin na veter Ponta Rasa s čudovitim razgledom na morje in vulkansko obalo. Teh rdečih mlinov boste na Pico našli prrecej, graditi pa so jih začeli v 16. stoletju.
Miradouro da Terra Alta in Miradouro do Arrife
Tudi otok Pico nudi čudovite razgleda. Midva sva se ustavila pri Miradouro da Terra Alta, s kjer je čudovit razgled na morje z otokom Sao Jorge v ozadju. Miradouro do Arrife se nahaja že na drugi strani otoka, ki nudi razgled na svetlo zelena travnike z morjem v ozadju. Tukaj se tudi nahaja lokal Mar Sushi Terrace s čudovito terasno. Lokal je pa bil v času najinega obiska žal zaprt.
Lajes do Pico
Ogledala sva si tudi prvo naseljeno mestece Lajes do Pico in naravne bazene. To je takšna majhna in speča vasica s kar nekaj restavracij ob morju s terasami. Vasica ima tudi promenado ob morju. Tukaj pa je tudi možnost izleta z eno izmed agencij, da greste gledati kite in delfine. Pravijo, da je na Pico najboljša možnost, da vidite kite. Midva na ta izlet nisva šla, saj sva šla že na otoku Sao Miguel.
Miradouro do Corre Ågua
Čudovita razgledna točka v notranjosti otoka v bližini lagun.
Vožnja po cesti EN3
Ta cesta poteka po sredini otoka nekje od lagune Lagoa do Capitão in sve do glavnega mesta Madalena. Cesta je dolga 21 km in je skoraj v celoti ravna črta. Pokrajina na obeh straneh ceste je čudovita, kot da ste vstopili v džunglo.
Furna do Frei Matias
Otok Pico je nastal v treh delih z izbruhi treh različnih vulkanskih sistemov. Določeni vulkani niso bruhali samo navzgor, tako kot si običajno to predstavljamo, vendar so bruhali na strani brez prave ekslozije – tako so nastali pod zemljo gromozanski tuneli lave, ki se je ohladila in so sedaj ostale jame v obliki dolgih in prepletenih tunelov.
Ena izmed takšnih jam (lava tunel) je tudi Furna do Frei Matias. Vstopnine v to jamo ni, ima pa dva vhoda in izhoda. En tunel naj bi bil precej ozek in dolg (tega midva nisva šla, ker nisem najbolj sproščena v ozkih in temnih prostorih), sva pa šla po drugem tunelu, ki je kratek in dovolj širok.
Glavno mesto Madalena
Pozno popoldan sva prispela v Madaleno, ki je takšno umirjeno mestece le z nekaj restavracijami in lokali. Namestila sva se v najini sobi v: Porto Velho Boutique Hostel. Sprehodila sva se po ulici tik ob pristanišču, ki je tudi najbolj živahna, opazovala majhno marino, se odpravila do plaže v Madaleni: Piscina Municipal da Madalena.
Ob večerih pa sva uživala v lokalni glasbi in folklori njihove lokalne skupnosti. Na trgu pred cerkvijo Igreja de Santa Maria Madalena so postavili majhen oder, kjer se je vsak večer nekaj dogajalo. Ker se je najih hostel tudi nahajal na tem trgu, saj vse skupaj lahko opazovala iz prve vrste.
Drugi dan: Pohod na vulkan Pico
Zdaj pa brez šale! Res je naporen pohod! Ob prebiranju drugih blogov, kjer so vsi pisali kako je naporno, sem si sama pri sebi mislila oh ti Američani, spet delajo “big deal”. Malenkost so res pretiravali, ker se vsekakor da priti na vrh v solidnem času (7h gor in dol), ampak je teren izjemno strm, ves čas pa hodite po “curku” posušene lave in verjamite, da je to 10x bolj naporno kot hoja po zbitih tleh.
Kar me je presenetilo je, da so vsi pisali, da je nujno vzeti vodiča, sa je psihično spodbuja in, da se na poti ne izgubiš. Glede psihične podpore ne vem, ampak zgubiti pa se je skoraj nemogče, saj pot do vrha označuje kar 47 označk na visokih količkih, tako da jih vidiš že na daleč.
Začetek poti se začne pri Casa da Montanha na 1200 m.n.v. Tukaj je tudi organizirano parkirišče. V tej koči prejmete tudi GPS. V primeru, da skrenete s poti in imate občutek, da ste se izgubili, preko GPS javite lokacijo in vas potem oni usmerijo nazaj na pravo pot.
Po podatkih naj bi bila pot gor in dol dolga 7,5 km ( 3,75 km v eno smer) ampak nama je ura kazala, da sva vsega skupaj prehodila 9 km pa nisva nikjer skrenila s poti. Do damega vrha je 47 označb. Do označke 7 je pot še dokaj položna, nato pa se začne hud klanec vse do označbe 44, kjer pridete na plato (nekakšna kaldera vulkana). S tukaj je tudi prečudovit pogled na sam vrh.
Do vrha pa vas loči še izjemno strma pot (treba je uporabljati tudi roke), ki zgleda bolj naporna kot je v resnici. Ko ste na vrhu boste čutili vročino vulkanskega kamna, prav tako boste videli številne razpoke iz katerih se kadi.
Midva sva z vsemi pavzami in ustavljanjem potrebovala 4h za gor in 3 h za dol. Torej najin čas je bil popolnoma povprečen. Potrebna pa je rezervacija in plačilo pohoda že v naprej, saj vsak dan lahko vrh obišče le omejeno število ljudi. Rezervacijo lahko opravite tukaj. Vstopnina pa znaša 15 € na osebo.
Lahko se odločite za dnevni pohod, na voljo pa je tudi popoldanski pohod, ki omogoča potem spanje na platoju, gledanje sončnega zahoda in vzhoda ter jutranji pohod nazaj do koče. Prav tako se lahko odločite za enega izmed certificiranih vodičev, če bi želeli pohod z vodičem. Tukaj je seznam vseh vodičev.
Vulkan Pico je najvišja točka Portugalske
Vulcan Pico meri 2351 min je najvišji vrh na Portugalskem. Vulkan Pico je del Vulkanskega kompleksa Madalena, ki je eden od treh vulkanskih enot, ki tvorijo otok Pico. Gre za dokaj mlad vulkan, mlajši od 6000 let.
Pico je stratovulkan z vrtačo na vrhu. Pico Alto je okrogla vrtača s premerom približno 500 metrov in globino 30 metrov, ki je na vrhu vulkana, znotraj katerega se dvigne Piquinho – majhen vulkanski stožec, ki se dviga 70 metrov in tvori pravi vrh.
Ogled lagun Lagoa do Capitão in Lagoa do Caiado
Ko sva prišla iz Pico sva se zapeljala še do dveh lagun. Pri prvi laguni Lagoa do Capitão sva se usedla in raztegnila noge ter pomalicala, saj sva ugotovila, da sva po pohodu ekstremno lačna. Nekoliko naprej v samems središču otoka pa se nahaja še Lagoa do Caiado. Že sama pokrajina okrog teh lagun je mogočna, živo zelena in nepozabna.
Restavracija Cella Bar v Madalena
Nekoliko dražja, vendar čudovita restavracija; prava nagrada za dosežen vrh. Mene je celotna restavracija spominjala na hobitovo hiško iz Gospodaja prstanov, restavracija pa je leta 2006 dobila tudi naziv najlepša restavracija na svetu.
Midva sva šla na vino, pridelano na Pico otoku (Pico je izjemno znan po vinu) in Pico sir; tukaj pridelajo tudi ogromno sira. Za glavno jed sem si jaz izbrala rižoto z orehi in zelenjavo, Jure pa tuna steak. Jedilnik tukaj ni dolg, so pa jedi izjemno dobre. Za vse skupaj sva plačala 60 €.
Tretji dan: Vinogradništvo na Pico
Ta dan sva bila brez avta, zato sva si ogledava znamenitosti blizu mesteca Madalena. Pico je znan po posebnih vinogradih, zato sva morala poskusiti številna lokalna vina. Najin dan pa se je začel v naslednjem vrstnem redu:
Gruta das Torres
Gruta das Torres je najdaljši tunel (5150 m), kjer je tekla lava pred 1500 leti na Portugalskem. Vstopnice je potrebno kupiti v naprej, to lahko storite tukaj. Ogled jame je voden in traja 1h in 30 min. Gre pa za precej obljudeno stvar, tako da brez rezervacije točne ure žal ne boste videli tega lava tunela. Vstopnina je 10 € na osebo.
Nama je bil izlet izjemno všeč, saj je vodička ogromno povedala o nastanku otoka Pico in o tem kako so nastali lava tuneli. Ta tunel je popolnoma naraven in tudi izjemno ohranjen, brez unetne osvetljave. V tunel tako greste z ročno svetilko in čelado. Do tega tunela sva šla zjutraj ob 11:30 pa sva potem v Madaleni vrnila avto.
Najela sva skuter za 40 € in se posvetila degustaciji vina. Imeti vino na otoku Pico ni lahko, ker gre za razmeroma mlad otok in se prst še ni izoblikovala, tako da praktično niso imeli kam posaditi trte. Na Pico je še danes več ali manj samo kamen. V preteklosti so prst vozili iz otoka Faial, trte pa so posajali med špranje razpokane lave.
Zaradi ekstremnih vremenskih razmer so s kamenjem naredili nekakšne štirikotne labirinte, ki so ščitili trte pred vetrom in soljo, hkrati pa vulkanski kamen oddaja toploto, ki je pomagala pri zorenju grozdni jagod. Njihove trte še danes rastejo izjemno pri tleh.
Paisagem da Vinha de Criação Velha
Paisagem da Vinha de Criação Velha tipičen vinograd na Pico s pogledom na morje. Celotno območje je pod UNESCO od leta 2004. Območje je najlažje raziskati peš ali s skuterjem, saj so med vinogradi spletene poti. Fantastičen razgled na vinograde pa omogoča mlin Moinho Do Frade.
Območje je izjemno ravno, tako da pride v poštev tudi kolo. Midva nisva mogla normalno hoditi, ker so naju zaradi pohoda na Pico izjemno bolele noge, zato je bil skuter super. Na poti sva se ustaviva tudi v lokalu Laja das Rosas Lounge & Bar, kjer je tudi naravni bazen.
Ker sva imela skuter sva vinograde res raziskala po dolgem in po čez, zapeljala sva se vse do sosednje vasi Sao Mateus. Cesta do sem je resnično panoramska s številnimi možnostmi za piknik na plaži iz posušene lave in uživanju v nepozabnih razgledih.
Museu do Vinho da Ilha do Pico
Muzej vina in nasad zmajevih dreves. V tem muzej izveste vse podrobnosti o začetkih pridelave, o težavah in boleznih, ki so jih ljudje imeli s pridelavo vina. Vstopnina za muzej je 2 €.
Vino se je na Pico začelo pridelovati že v 16. stoletju. Takrat so se soočali z
nerodovitnostjo (le 5% tal je bilo rodovitnih). Iz otoka Faial so vozili zemljo iz kamna pa so postavili nekakšne labirinte za fizično zaščito pred slabim vremenom. V muzeju se nahaja tudi največje in drugo najstarejše zmajevo drevo na Svetu, ki je staro več kot 800 let.
Degustacija Pico vina
Cooperativa Vitivinicola Da Ilha Do Pico (CVIP) – Picowines, C.R.L. je prava lokacija za degustacijo Pico vin. Tukaj si lahko izberete dva različna paketa, in sicer paket za 15€ z degustacijo 3 različnih vin pridelanih na Pico in pa paket za 30 € za degustacijo petih različnih vin iz otoka Pico s karakteristikami otoka. Namreč, sedaj večinoma gojijo sorte trt iz Amerike, ki so bolj odporne, ampak na tej degustaciji lahko poskusite stare sorte.
Ni nama bilo žal, vsako vino je bilo fantastično. Zraven pa sva dobila tudi malo sirčka in krekerjev. Žal pa vina nisem uspela slikat, sem se preveč prepustila degustaciji.
Dan sva zaključila v odlični restavraciji O Ancoradouro s teraso in pogledom na morje.
Pa smo prišli do konca – to bi bilo vse iz moje strani. Na otoku Pico sva izjemno uživala, res je tako avtentičen in poseben (na Havajih bi rekli, da ima svojo “mano”). Zagotovo lahko napišem, da mi bosta Flores in Pico najbolj ostala v spominu zaradi svoje narave, mističnosti in nadnaravnosti. Na otok Pico sva prišla iz otoka Faial, več si preberi v prispevku: Azori otok Faial. Pot pa sva iz Pica nadaljevala na Terceiro, več si preberi v samostojnem prispevku: Azori otok Terceira.
