Rio Largotos ponuja izlete vožnje z ladjico med mangrovami in opazovanje flamingov, ker sva flaminge videla že v Celestum in v Las Coloradas se posledično za izlet v Rio Largotos nisva odločila.

Las Coloradas naju je izjemno navdušil, saj še nikoli nisva videla jezer pink barve. Do Las Coloradas sva prišla iz Valladolod, več o Valladolid si preberi v samostojnem prispevku: Majevske piramide: Chichen Itza in Valladolid.

Las Coloradas

Ko prispeva v Las Coloradas greva najprej na ogled pink jezera, ob 12h je najlepša svetloba in takrat je jezero najbolj pink. Da bi prišel brezplačno do tega jezera je skoraj nemogoče, saj so vsepovosd postavili mesta, kjer pobirajo vstopnino in te brez vodiča več ne spustijo do jezera.

Vstopnina je 300 MXN za špansko govorečega vodiče in 330 MXN za angleško govorečega vodiča. Naj povem, da to niso usposobljeni vodiči in dejansko ne vedo kaj točno razlagajo, pač hočejo pobirat vstopnino, ker tukaj vidijo priložnost za zaslužek.

Bistvo vodiča je, da te slika. Celotna pot tja in nazaj traja 45 min, vodič pa pozna mesta, kjer nastanejo čudovite fotke. Ne moreš pa se kar samo sprehajati po jezeru, prav tako ne v jezeru ne smeš kopati. Mogoče 2-3 leta nazaj je bilo to še možno, takrat tudi ni bilo teh vodičev in vstopnin.

Zakaj je Las Coloradas pink barve?

Presenetilo vas bo dejstvo, da je roza jezera postala tako znana na Instagramu in videih zaradi svoje nenavadno žive roza barve. Čisto iskreno: jezero je ob 12 h res pink barve (ni rjavo, ampak pink) ni ta to barbie pink tako kot vidite predelane fotke na Instagramu.

V resnici je to jezero ustvarjeno zgolj z industrijskim namenom, in sicer za predelavo in ekstrakcijo soli iz morja.

Roza jezero Las Coloradas je industrijsko jezero – posel, ki ga je leta 1940 začela vizionarska mehiška družina, ko so odkrili, da ima to območje velik potencial za proizvodnjo morske soli, podjetje pa še vedno uspešno deluje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi pri ozaveščanju o okolju prijaznih praksah in pomena spoštovanja naravnega okolja.

Da je jezero pink barve gre pripisati mikroorganizmom “artemia salina” (vrsta slanih kozic), ki služijo izboljšanju kakovosti proizvodnih ribnikov in jezer, saj se hranijo s delci, ki plavajo v vodi, in tako pustijo solne ribnike “čiste”. Te majhne živalce so vzrok za roza barvo Las Coloradas, pa tudi flamingov, ki se hranijo z njimi.

Značilna barva flamingov izhaja iz kombinacije Artemia salina in Dunaliella salina, planktonske alge, ki ribnikom daje rdečkast odtenek. Artemia, ki se hrani z algami, prav tako kot flamingi, koncentrira več karotenov, ki obarvajo perje ptic v rožnato, zaradi česar ptice izgledajo bolj zdrave in so bolj privlačne za svoje vrstnike.

Las Coloradas in flamingi

Ker se flamingi hranijo z rakci, ki živijo v teh jezerih je seveda tukaj zelo velika verjetnost, da boste videli živo roza flaminge. Midva sva jih videla ogromno, veliko več kot na izletu v Celestum. Meni osebno je bil da del Los Coloradas najbolj všeč, opazovanje flamingov kako se brezskrbno prehranjujejo in uživajo.

Flamingov ne boste opazili na tem delu jezera, ki je pink, ampak se morate zapeljati nekoliko dlje. Zapeljite se čez celotno vas dokler ne zmanjka široke makedam ceste. Makedam cesta se bo nadaljevala, vendar bo veliko ožja. Tukaj se zna zgoditi, da bo kak domačin pobiral vstopnino in postavil nekakšno rampo čez cesto. Midva sva šla ravno takart, ko nikogar ni bilo, ker se jim itak ne da biti cel dan tam.

Peljite se po cesti proti Bombas las coloradas. Na desni strani so slana jezera in polno flamingov na levi strani ceste pa je sipina in za njo morje (Gulf of Mexico). Midva sva tukaj resnično videla neverjetno veliko flamingov v naravi. Makedam pot pa se na neki točki konča in morate obrniti in se vrniti v vas.

Vas Las Coloradas

V času najinega obiska (leto 2022) tukaj ni bilo praktično še nič. Domačini pač pobirajo neke izmišljene vstopnine, določeni pa so samooklicani vodiči. Celotna vas je brez asfalta tudi cesta do sem je katastrofalna (luknja pri luknji), ampak počasi se da. Nastanitev je izjemno malo (mogoče 1 do 3), prav tako je izjemno malo restavracij in dve manjši trgovini. Tukaj se vse zapre ob 18 h.

Proti večeru pa sva se midva odpravila še na plažo Cancunito, ki je izjemno lepa in urejena plaža.

Nastanitev v Las Coloradas

Nočila sva v apartmaju Piña Coloradas Ecolodge. Za eno nočitev z zajtrkom sva zapravila 108€ (2070 MXN). Ti apartmaji so praktično ena izmed redkih nočitev v tem kraju, ampak kljub nekonkurenčnosti kraja, so apartmaji zelo lepo urejeni.

Apartmaji so razvrščeni okrog osrednjega prostora z bazenom in mizami. Nastanitev ponuja tudi souporabo kuhinje. Zajtrk je bil odličen, prav tako sva se počutila tukaj zelo sprejeta. Edina slabost je, da v apartmaju ni klime (ker je kao ECO lodge), ampak samo dva ventilatorja, zelo mi je bil pa všeč tuš, ki je praktično na prostem.

Rio Largotos

Naslednji dan sva imela namen iti v Rio Largotos na boat tour (izlet z ladjico), da vidiva flaminge. Na koncu se za ta izlet nisva odločila, saj sva flaminge že videla in se se tako zjutraj podala že proti Holbox.

Izlet z ladjico naj bi trajal 3h in lahko greste v lastni režiji, da se zapeljete do Rio Largotos lahko pa greste tudi organizirano. Organiziran izlet v Rio Largotos.

Nama je bil ta del Jukatana resnično všeč, jezero Los Colorads s svojo pink barvo pa zagotovo nekaj edinstvenega. Zelo vesela sva bila tudi, da sva tukaj videla toliko flamingov.

The post Las Coloradas in Rio Largotos appeared first on Strani Sveta.

Majevske piramide Jukatan: Chichen Itza in Valladolid: Pot v Valladolid

Iz Meride sva se odpravila do mesteca Valladolid, z avtom sva potrebovala 2h (160 km). Na poti sva se ustavila še v najbolj rumenem mestu Izamal. Mesto je izjemno malo, tukaj sva se zadržala maksimalno 2h.

Izmal je mesto poznano kot mesto treh kultur, saj združuje predhispanično in kolonialno zgodovino države, hkrati pa odseva sodobno življenje.

Ko se sprehajate po ulicah, boste opazili da so vse hiše pobarvane rumeno. To je zato, ker je leta 1993 mesto Izamal obiskal papež Janez Pavel II., zato so se odločili, da ga pobarvajo v vatikanskih barvah.

Ogledala sva si:

• samostan Convento de San Antonio de Padua. Ko so Španci osvojili Izamal, so uničili glavni majevski tempelj, piramido Ppapp-Hol-Chac. Leta 1533 začeli iz njenih kamnov graditi enega prvih samostanov na zahodni polobli. Delo na samostanu Convento de San Antonio de Padua je bilo končano leta 1561.Na majhnem dvorišču levo od cerkve, se nahaja originalna sončna uro, ki štrli s strehe. V majhnem muzeju na zadnji strani je spomenik obisku papeža Janeza Pavla II. v samostanu leta 1993. S seboj je prinesel srebrno krono za kip zavetnice Yucatána, Device iz Izamala.
• Sprehodila sva se po mestecu in uživala v mestnem vrveču, kjer je bilo polno stojnic s spominki, hrano in pijačo.

Cenote Suytun

Najina naslednja postojanka je bila najbolj znana podzemna jama: Cenote Suytun, ki je čisto blizu Valladolida (10 min vožnje stran). Vstopnina v cenote je 150 pesotov in vključuje obisk dveh jam: Cenote Suytun in Cenote Suytun kaapeh. Tukaj je vse zelo organiziramo, v kabinah se moraš preobleči v kopalke, v gardararobi pustiš stvari, nato se stuširaš in kahko vstopiš v jamo. Maksimalno si v jami lahko 60 min. Dobila sva tudi reševalne jopiče, brez njih ne moreš v cenote.

Cenote Suytún

Ta cenote velja za mladega, ima krožno obliko in je zaprt z obokom. Ima odprtino na površini, ki omogoča, da sončna svetloba prodre noter. Ko ste enkrat notri, lahko v velikih količinah vidite stalagmite in stalaktite. V cenote lahko vstopite skozi predor po stopnicami.

Znotraj cenote je postavljen kot nekakšen podest, kjer se lahko slikate. Celoten izgled jame (čeprav je zelo turistična) je dejansko izjemen. V cenote potem lahko tudi plavate s čistilci, ki jih je tukaj ogromno.

Cenote Suytun kaapeh

Ta cenote je delno odprta jama, ki ni niti približno tako privlačna kot Cenote Suytún. Ampak ker sta obe jami vključeni v ceno vstopnine se vseeno splača pogledati obe. Meni najbolj fascinantno tukaj je bilo drevo, ki razte iz tal cenote in presega njeno odprtino.

V tem celotnem kompleksu cenote imate tudi restavracijo in čudovit mini bar, kjer je ob lepem vremenu prav luštno posedeti.

Valladolid

Popoldan sva prispela v Valladolid in se najprej čekirala v hotelu Real Hispano. Za 2x nočitev sva plačala 128 € (2500 MXN). Lokacija hotela je bila nepozabno odlična, saj se hotel nahaja skoraj na glavnem trgu in sva tako imela vse na dosegu roke. Sobe so zelo moderno opremljene in ogromne. Lobij v hotelu krasijo čudoviti starinski fotelji, hotel pa povezuje precej velik bazen s pripadajočim barom in restavracijo, kjer nudijo tudi zajtrke.

Ker je bilo res vroče sva popoldan preživela v hotelu (natančneje pri bazenu), zvečer pa se se odpravila na slastno večerjo v nekekšen pokrit food court, ki se nahaja na glavnem trgu – na google zemljevidih je označen kot Foodcourt.

Naslednji dan popoldan (ko sva se vrnila iz Chichen Itza) pa sva si Valladolid tudi ogledala, se sprehodila po uličicah in uživala v parku. Valladolid je tretje največje mesto na polotoku Yucatan, vendar je majhno, spominja na Campeche, vendar ima več življenja.

V Valldolid sva si ogledava:

• Glavni trg Plaza e Parque Francisco Canton in cerkev Catedral de San Servasio.
• Convento de San Bernardino de Siena – 15 min hoje iz centra mesta. Tukaj se nahajajo tudi pisane črke Valladolid.
• Sprehod po ulici Calle 41A – ogromno restavracij, barov in trgovin.

Majevske piramide: Chichen Itza

Iz Valladolid do Chichen Itza sva potrebovala 45 min. Chichen Itza je eno izmed sedmih čudes sveta. Na ogled sva šla zgodaj zjutraj, znamenitost se odpre ob 8h. Tukaj pričakujte gnečo, zato je pomembno, da se na ogled odpravite že zgodaj zjutraj.

Pred Chichen Itza je ogromno organizirano parkirišče, vendar še preden dosežete parkirišče se boste srečali s številnimi”turističnimi vodiči”, ki vam bodo želeli razložiti in razkazati Chichen Izto. Z vodičem naj bi imeli tudi hitrejši vstop. Midva se za vodiča nisva odločila, ampak veliko turistov se je za to odločilo in menim, da tudi ni slabo.

Parkirišče stane 80 MXN, vstopnina v Chichen Itza pa je dvojna. Ko obiščete Chichen Itza, sta v vašo vstopnico vključeni dve vrsti pristojbin. Ena je za Inštitut za zgodovino in antropologijo Mehike (INAH) in druga za Ministrstvo za kulturo Yucatána (Cultur).

Splošna vstopnina za odrasle tako znaša 486 MXN  + 85 MXN za inštitut. Pomembno je, da vsete, da morate obe katri kupiti ločeno, pri prvem okencu eno in pri drugem okencu drugo. Midva tega nisva vedela, dokler nisva prišla do okenca.

Za ogled majevskih piramid boste potrebovali 3-6 h. Ne boste pa tukaj našli nobenega miru in tišine ali karkoli magičnega, ker so vse poti do različnih piramid zabasane s prodajalci kičeraja. Za moj okus jih je bilo veliko preveč. Hrano in pijačo lahko prinesete zraven.

Majevske piramide: Chichen Itza in kaj si ogledati?

Chichen Itza je bilo eno izmed mest Majev. Midva sva se sprehodila po celotnem območju in si ogledovala ruševine. Na vsakem kuncu so zemljevidi z označenimi potmi, tako da si lahko vse ogledate sami, brez vodiča. Glavna piramida je Piramida El Castillo, znana tudi kot Piramida Kukulkan. Ogledate si lahko Veliko igrišče, kjer so igrali znamenito igro z žogo Pok-A-Tok El, Caracol in še več.

Del ozemlja sta tudi dva cenote: cenote Sagrado in cenote Xtoloc, ki sta prebivalce oskrbovala s pitno vodo in bila vključena v procese slavil in žrtvovanja. Maji so vodo pili iz cenote in starejši prebivalci Jukatana to še vedno počnejo.

Chichen Itza zgodovina

Chichen Itza je eden glavnih arheoloških najdišč na polotoku Yucatan v Mehiki. Bilo je in je še vedno sveto mesto in romarsko središče Majev, ki so ga ustanovili Itza, tako imenovani vodni čarovniki, v 5. stoletju našega štetja.

Maji so v osrčju gostih džungel Chiapasa, Gvatemale, Yucatána, Hondurasa in Belizea razvili eno najbolj fascinantnih in skrivnostnih kultur človeštva. Čeprav njihovo naselje ni bilo ravno ugodno za urbani razvoj, so dosegli veličasten sijaj. Med 3. in 10. stoletjem našega štetja so klasični Maji na jugu zgradili mesta kot so Tikal, Copán, Quiriguá, Palenque in Piedras Negras, ki so jih vodili božanski in skrivnostni kralji, za katere danes vemo, da so se nenehno borili za povečanje svoje moči.

Sredi 9. stoletja se je središče moči premaknilo na polotok Yucatan, kjer so Maji zgradili nova mesta, mnoga z arhitekturnimi značilnostmi, podobnimi tistim iz srednje Mehike. Najpomembnejše med njimi je bilo Chichén Itzá, katerih zgradbe in kipi spominjajo na mesto Tula, v osrednjem delu Mehike, 1.500 km stran.

Moč Itzá je trajala približno sto let, dokler jih na začetku 13. stoletja niso porazili vladarji Mayapána in obdržali oblast v območju do leta 1441, ko so jih porazila konfederacija mest na čelu z Uxmalom. Ime Chichén pomeni “usta vodnjaka”, Itzá pa se nanaša na tiste, ki so ga ustanovili, Itzáesi “vodni čarovniki”, okoli leta 435.

Podrobno zgodovino mesta si lahko preberete na uradni spletni strani: https://www.chichenitza.com/history.

To bi bilo vse iz najine strani glede Chichen Itza in Valladolida. Pot sva nadaljevala proti Las Coloradas, v Valladolid pa sva prišla iz Meride. Več o Las Coloradas preberi v samostojnem prispevku: Las Coloradas in Rio Largotos. Več o glavnem mestu Jukatana Merida si lahko prebereš v samostojnem prispevku: Merida: glavno mesto Jukatana.

The post Majevske piramide Jukatan: Chichen Itza in Valladolid appeared first on Strani Sveta.

Celoten potopis najinega potovanja po Jukatanu najdeš v prispevku: MEHIKA Jukatan potovanje

V tem prispevku te čaka kaj vse si ogledati v Meridi, kje dobro jesti v Meridi, kje prenoči in kam na super izlete iz Meride. Merida je veliko mesto, ki nudi ogromno priložnosti in ogromno ponuja. Od tukaj lahko greste na izlete praktično po celotnem Jukatanu. Midva sva nadaljevala pot iz Campeche in tako prispela v Merido.

Merida: Glavno mesto Jukatana

Merida ima izjemno bogato kulturno dediščino, ki je rezultat kombinacije majevske in španske kulture v kolonialni dobi. Bilo je prvo mesto, ki je bilo imenovano za ameriško prestolnico kulture in je edino mesto, ki je ta naziv prejelo dvakrat.

Katedrala v Meridi je bila zgrajena konec 16. stoletja s kamni iz bližnjih majevskih ruševin in je znana kot najstarejša katedrala na celinski Ameriki. Bogata zgodovinska dediščina se izraža v ulicah in samem utripu mesta. Mérida pogosto velja za najvarnejše mesto Mehike in eno najvarnejših mest v Ameriki.

Mesto Mérida je leta 1542 ustanovil Montejo y León in ga poimenoval po mestu Mérida v Španiji. Zgrajena je bila na majevskem mestu T’hó. Izklesani majevski kamni iz starodavnega T’hoja so bili uporabljeni za gradnjo španskih kolonialnih stavb in tudi katedrale. V zgodovinskem središču mesta Mérida še vedno stoji veliko arhitekture iz kolonialnega obdobja 18. stoletja in 19. stoletja.

Od kolonialnih časov do sredine 19. stoletja je bila Mérida obzidano mesto, katerega namen je bil zaščititi prebivalce polotoka in pred občasnimi upori avtohtonih Majev. Nekaj starih španskih mestnih vrat je ohranjenih, vendar se je sodobna Mérida razširila precej dlje od starega mestnega obzidja.

Konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je okolica Meride cvetela od proizvodnje henequéna (rastline iz katere do delali vse vrste vrsti). Merida je zaradi tega postajala izjemno bogato mesto, na tak način so nastale tudi številne haciende.

Leta 1905 se je začelo korejsko priseljevanje v Mehiko. Ti prvi korejski priseljenci so se naselili v okolici Méride kot delavci na plantažah henequena. Do začetka leta 1900 so se proizvodne dejavnosti nanašale predvsem na milo, tobačne izdelke, usnje, melaso in rum.

Mérida ima enega največjih historičnih starih mestnih jeder v obeh Amerikah (presegata ga le Mexico City in Havana na Kubi). Kolonialne hiše, ki še danes krasijo mestne ulice, so v različnem stanju propadanja in obnove; zgodovinsko središče Meride trenutno doživlja preporod, saj se v stare stavbe seli vse več ljudi in oživlja njihovo nekdanjo slavo. Mérida je kulturna in finančna prestolnica polotoka Jukatan ter glavno mesto zvezne države Jukatan.

Kaj vse si ogledati na poti do Meride

Arheološko središče Uxmal

Midva sva si arheološko najdišče želela ogledati, saj po vsem prebranem in slikah mora biti magično in čudovito. Zapeljala sva na parkirišče, kjer so zahtevali plačilo 60 MNX. Skoraj bi že plačala, potem pa nama je eden izmed zaposlenih rekel, da z nahrbtniki ne moreva na arheološko najdišče. Vzela bi lahko le telefon in denarnico, vse ostalo pa bi morala pustit v avtu.

Nikjer drugje tega ne zahtevajo, tudi na Chichen-Itzi ne, ki je res zelo turistična točka. Ker seveda nihče ne odgovarja, če bi nama kdo vdrl v avto, sva se odločila, da raje ne greva na ogled Uxmala. Pred dnevi so nama že vdrli v prtlažnik avta, ampak je bil avto prazen, zato ni bila povzročena nobena škoda. Ne morem trditi z zagotovostjo, če res ne smeš z nahrbtnikom na arheološko najdišče, ampak naju žal niso spustili, nahrbtnikov (kjer sva imela tudi prenosne računalnike) pa nisva želela pustiti na parkirišču.

Kaj si ogledati v Meridi

Sprehod po ulicah in občudovanje barvitih hišk

Merida je kolonialno mesto, zgrajeno iz številnih nizkih in barvitih hiš. Ulice med seboj povezujejo živahni parki s številnimi restavracijami. Meni so bile najbolj všeč naslednje ulice:

• Calle 60: čudovita ulica, polna prodajaln s spominki in restavracijami, ki vodo do Plaza Grande
• Calle 62: vzporedna ulica Calle 60, tudi tukaj je ogromno prodajal spominkov in simpatičnih restavracij.
• Calle 61: ulica, ki povezuje Calle 60 in 62 in poteka ob Plaza Grande. Ulica je izjemno živahna, s številnimi trgovinami in ogromno slaščičarno.
• Paseo Montejo: Na znameniti aveniji Paseo de Montejo se nahaja spomenik Gonzalu Guerreru. Guerrero je bil španski pomorščak, ki je doživel brodolom, se poročil s pripadnico Majev in se pozneje skupaj z Maji boril proti španski osvojitvi Jukatana. Konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je okolica Meride cvetela od proizvodnje henequéna (rastline iz katere do delali vse vrste vrsti). V kratkem obdobju na prelomu iz 19. v 20. stoletje naj bi bilo v Meridi več milijonarjev kot v katerem koli drugem mestu na svetu. Posledice te koncentracije bogastva so vidne še danes. Številne velike in razkošne hiše še vedno krasijo glavno avenijo, imenovano Paseo de Montejo, čeprav je danes le malo takšnih, v katerih živijo posamezne družine. Številne od teh hiš so bile obnovljene in danes služijo kot poslovne stavbe za banke in zavarovalnice.

Plaza Grande

To je osrednji in največji park v centru Meride. Tukaj boste našli tudi znamenite črke Merida in Catedral de Mérida – San Ildefonso, ki je bila zgrajena v kolonialnih časih. Katedrala je iz 16. stoletja z izrazito renesančno arhitekturo. Material za gradnjo katedrale pa so dobili iz kamnov majevskih ruševin. Tudi na tem trgu je vsak dan izjemno živahno, saj trg obišče ogromno ljudi hkrati pa je tukaj tudi pestro dogajanje. V času najinega obiska sva na tem trgu lahko opazovala uprizoritev igre pok-ta-pok.

Sedenje na slavnem stolčku Ti in jaz

Stoli “ti in jaz” ali “sillas tu y yo” so tisti, ki temu čudovitemu mestu dajejo edinstveno kakovost. V kateri koli drugi mehiški zvezni državi je zelo redko najti obilico “sillas tu y y yo”. Te stole lahko vidite po vsej Meridi. Na njih lahko sedita dve osebi, saj sta praktično dva stola združena v enega. Stoli so skoraj vedno bele barve in so povezani z ročaji na nasprotnih straneh, tako da ko sedite, ste obrnjeni proti drugi osebi.

Te stole običajno uporabljajo zaljubljenci, prijatelji ali ljudje, ki jih povezuje medosebni odnos. Stoli “tu y yo” so postali del jukatanske kulture in identitete. Ti stoli so vidni predvsem na Trgu neodvisnosti (La Plaza Grande). Stoli so bili tukaj nameščeni leta 1915 med preurejanjem Trga neodvisnosti.

Zakaj so takšni stoli nastali ni znano, obstaja pa ljubka legenda, v katero verjamejo mnogi prebivalci Meride. Legenda pravi, da je bil nekoč v Meridi zelo zaščitniški oče, ki je imel hčerko, ki se je takrat videvala s fantom, ki ji je bil zelo všeč. Hčerka je očetu povedala, da želi iti s fantom ven, vendar jo je pretirano zaščitniški oče vprašal: “Za kaj?”, ona pa je odgovorila: “Samo za pogovor”.

Oče se je strinjal, da bo šla ven in se pogovarjala s fantom, toda ko sta se fant in dekle usedla na običajno tradicionalno klop, je oče videl, kako blizu sta sedela drug ob drugem, zato se je takrat odločil ustvariti te stole. Tako sta se lahko fant in punca udobno pogovarjala, ne da bi morala sedeti drug poleg drugega.

Počitek v enem izmed številnih parkov

Merida ima res neverjetno število majhnih, vendar čudovito urejenih parkov. Vredni ogleda so vsekakor:

• Parque de Santa Lucía: manjši park s številnimi restavracijami, ki imajo mize in stole razporejene po celotnem trgu. Številne večere se tukaj odvijajo tudi različne prireditve. Cene v tukajšnjih restavracijah pa so precej navite.
• Parque de los Hidalgos: manjši trg, kjer boste našli veliko prodajalcev »ročnih« izdelkov.
• Parque de Santa Ana: na tem parku sva se strašansko zabavala, saj sva tukaj našla veliko lokalnih restavracij s tipično hrano, plastičnimi stoli in mizami. Edinstven je bil način, kako te zaposleni vabijo v restavracijo. Med seboj (zaposleni v različnih restavracijah) se prav prepirajo, so izjemno vztrajni in sploh ne odnehajo. Midva sva se temu zelo nesmejala, hrana pa je bila tukaj odlična. Na tem trgu boste našli tudi obromno prodajalcev marquesitas – tradicionalne palačinke na Jukatanu.

Vožnja z turističnim avtobusom po Meridi – Turibus

Midva sva se odpravila tudi na 2 h dolgo vožnjo s Turibus, čeprav nisi mogel nikjer izstopiti, ima ta avtobus odprto streho, tako da je bilo super. Avtobus naju je peljal po centru Meride in tudi po sosednjih predelih, tako da sva malo spoznala tudi stanovanjski del Meride.

Avtobus pa vas pelje tudi po Paseo Montejo, tako da če ne želite hoditi peš po tej dolgi ulici je možnost tudi, da se zapeljete z avtobusom. Cena za vožnjo je bila 120 MXN (cca. 6€). Turibus stoji pri katedrali Catedral de Mérida – San Ildefonso vsake pol ure ali vsako uro, odvisno od sezone.

Enodnevni izleti iz Meride

V Meridi je ogromno možnosti za enodnevne izlete, saj boste na ulicah našli res veliko turističnih agencij, ki ponujajo izlete v vse konce Jukatana. Cene so pri posameznih agencijah različne, tako da je super, če se greste pozanimat vsaj v tri različne. Ponudba iz Meride je takšna, da praktično ne potrebujete avta in lahko iz Meride raziščete vse glavne znamenitosti Jukatana.

Celestum

Midva sva se odločila za enodnevni izlet v Celestum, za izlet sva plačala 1000 MXN (cca 50 €) na osebo. Iz Meride v Celestum je cca. 90 km (1h in 20 min) vožnje. Lahko bi šla tudi sama z avtom, ampak sva želela iti organizirano, saj sva šla v Celestumu v nacionalni park gledat flaminge, kamor te peljejo s čolnom, če si v skupini po 6. Mi smo bili že skupina in smo se lahko dikektno vkrcali na čoln, če bi šla pa v lastni režiji, pa bi verjetno morala počakati, da bi si čoln s kom delila ali pa bi morala plačati pač več zanj.

Reserva de la Biosfera Ría Celestún

Vožna s čolnom po reki Ria Celestum traja cca. 2h. Reka je rjavo-rdeče barve zaradi alg, ki proizvajajo beta – karoten, posledično so tudi flamingi, ki se s tem prehranjujejo pink barve. Midva sva v vožnji nadvse uživala, saj sva tukaj opazila ogromno različnih vrst ptic.

Izlet je potekal tako, da smo se najprej vozili nekaj časa, nato pa smo čoln privezali in se po poti odpravili do lesenega podesta, kjer smo lahko opazovali flaminge. Tukaj flamingi živijo v svojem naravnem okolju, zato ni garancije, da boste flaminge videli. Midva sva jih videla cca. 10 pa še to so bili izjemno daleč. Prav tako konec oktobra ni najboljši čas za opazovanje flamingov v Celestum, šele novembra začnejo prihajati na to lokacijo, saj so flamingi ptice selivke.

Po ogledu flamingov sledi ponovno vožnja po reki, nato pa še vožnja po naravnem kanalu iz mangorov, kar nama je bilo nepozabno. Korenine mangrov so segale več kot 2 m iz vode, listje mangrov pa je zaraščalo nebo, voda tukaj je bila zaradi sončne svetlobe oranžno – rdeča.

Naša zadnja postojanka je bila Ojo de Agua Ría Celestún – nekakšen cenote, kjer se lahko v določenih delih leta kopaš, ampak v času najinega obiska to ni bilo mogoče. Postojanka mi je bila zelo všeč, saj sva čisto po naključju tukaj videla čapljo Tigrisoma mexicanum (Tigrasta čaplja z golim grlom), ki je dejansko zelo redka vrsta in živi le v Srednji Ameriki na določenih območjih.

Po končani vožnji smo se odpeljali na plažo v Celestum in tako sva se imela možnost kopati še v Mehiškem zalivu. Voda morja v Mehiškem zalivu je poponoma drugačne barve in ni pravljično turkizno modra kot v Karibskem morju.

To je tudi glavni razlog, da na severnem delu Jukatana turizem ni tako zelo razvit kot na južnem delu, kjer je Riviera Maya, ki ponuja turkizno modro Karibsko morje. Ustavili smo se pri restavraciji Poseidon, ki je direktno ob morju. V zameno, da pri njih nekaj popijete ali pojeste, nudijo brezplačne ležalnike na plaži, prav tako pa imajo svoj bazen na plaži z barom v vodi. Žal pa že vse skupaj malo propada in bi restavracija nujno potrebovala renovacijo.

Merida: Kje jesti?

V Meridi sva vedno izjemno dobro jedla, bi pa vsekakor izpostavila naslednje restavracije:

• Cultural Market M60: zelo lepo urenen Street Food Market, ki je nekoliko odmaknjen iz glavne ulice. Tukaj si lahko na različnih štantih naročite različno in tipično mehiško hrano. Imajo tudi oder z živo glasbo. V času najinega obiska sva uživala v prepevanju in igranju kubanske skupine.

• Parque de Santa Ana: odločite se za večerjo v eni izmed lokalnih restavracij. Cene tukaj so zelo ugodne, hrana pa tipična mehiška in vrhunska.
• Cafe Chuch: tipična hrana Jukatana po ugodnih cenah. Hrana je bila fenomenalna, jedla sva piščanca, pripravljenega na prav poseben način. Slabost je edino ta, da nimajo miz zunaj.
• Coyote Maya: malenkost dražja restavracija z vrhunsko hrano in čudovitim ambientom. Možnost večerje/kosila je samo notri, ampak je ambient res izjemno simpatičen.

Merida: Kje nočiti?

V Meridi sva bila 3 dni, nočila pa sva v hotelu Hotel Santa Maria Merida. Za 3x nočitev sva plačala 120 € (1996 MXN). Hotel je imel res vrhunsko lokacijo, v središču starega mestnega jedra z zasebnim parkiriščem. Soba je bila solidno opremlejna in velika. Hotel je imel tudi manjši bazen, kjer sva se lahko osvežila. Nama je bil hotel izjemno všeč, sploh za ceno, ki sva jo plačala.

Merida v času Dia los Muertos

Merida v času Halloweena (po mehiško Dia los Meuertos) je polna različnih festivalov in prireditev. Celotno mesto je bilo okrašeno, imela pa sva tudi možnost opazovanje povorke. Vsi sodelujoči so bili nerejeni v različne verzije Catrine. Na tak način, čez slavje se spominjajo pokojnih svojcev. Postavijo jim tudi oltarje in nastavijo hrano.

V Meridi sva preživela skoraj 3 dni, pot sva nadaljevala v notranjost Jukatana, proti Izamal (rumeno mesto) do najine končne destinacije Valladolid, kjer sva prenočila.

The post Merida: Glavno mestu Jukatana appeared first on Strani Sveta.

Campeche: Obmorsko kolonialno mestece

Campeche je tipičen primer pristaniškega mesta iz španskega kolonialnega obdobja v Novem svetu. Zgodovinsko središče je ohranilo zunanje obzidje in sistem utrdb, namenjenih obrambi karibskega pristanišča pred napadi z morja. Campeche ima staro mestno jedro, ki je turistično tudi najbolj zanimivo in se nahaja za obzidjem.

Pred obzidjem je Campeche tudi gosto poseljen, vendar je arhitektura popolnoma drugačna. Zanimiv del, ki si ga je vredno ogledati pa je tudi promenada, ki poteka ob morju. Campeche je edino obalno mesto, ki nima urejene plaže, kar je morda malo žalostno, glede na to, da so tukaj čudoviti sončni zahodi.

Morje je bilo izhodišče za ustanovitev mesta San Francisco of Campeche (krajše Campeche), gradnja vojaškega obrambnega sistema pa je usmerjala urbano rast in razvoj tega obzidanega in baročnega mesta. Izbran je bil urbanistični šahovski načrt (vse ulice so bolj kot ne pravokotne) s trgom Plaza Mayor, obrnjenim proti morju in obdanim z vladnimi in verskimi zgradbami.

Obzidje zapira nepravilni šesterokotnik, ki ustreza obrambnemu pasu. Okoliška območja, imenovana »barrios« obsegajo verske zgradbe, civilno in vojaško arhitekturo z značilnostmi renesanse in baroka s poudarkom na vojaški arhitekturi. Leta 1893 so porušili del obzidja, da bi odprli prostor s pogledom na morje, glavni trg pa so spremenili v javni park Parque de Moch Couoh.

Začetki nastanka mesta segajo v 16. stoletje s prihodom Špancev. Campeche je bilo najpomembnejše pristanišče tistega časa in je imelo pomembno vlogo pri osvajanju in evangelizaciji polotoka Jukatan, Gvatemale in Chiapasa. Zaradi svojega trgovskega in vojaškega pomena je bilo drugo največje mesto v Mehiškem zalivu, takoj za Merido.

Zaradi svojega pristaniškega pomena in dostopa do morskih poti je bilo mesto pogosto žrtev piratov. Kot mesto, kjer se vkrcavajo naravna bogastva celotnega polotoka, so Campeche, tako kot druga karibska mesta, v drugi polovici 16. stoletja sistematično napadali pirati, zato je bil vzpostavljen obsežen obrambni sistem.

Ta vojaški obrambni sistem v sredini 17. stoletja ni bil ustrezen in je bil slabo strateško zasnovan, zato je bila odobrena nova utrdba, šestkotno obzidje, ki vključuje osem bastionov, štiri vrata in obzidje, gradnja pa se je začela leta 1686 in končala leta 1704. Kasneje so bili za dokončanje sistema utrdb zgrajeni reduta San Jose na vzhodnem hribu in reduta San Miguel na zahodnem hribu.

Vse opisano in celotna zgodovina mesta se še danes odraža skozi ulice in arhitekturo, ki je nepozabna v mestu Campeche. Mesto je pravi kolonialni biser, bogat z arhitekturo in je z razlogom na UNESCO seznamu kulturne dediščine.

Campeche: Kaj si ogledati na poti iz Xpujil v Campeche

Champoton

Obmorska vasica Champoton se nahaja kakšno uro pred Campeche. Midva sva se ustavila tukaj na pijači in na prigrizku. V center vasice nisva šla, ustavila sva se le ob morju, kjer so v pasu nanizane res domače restavracije. Nakjlučno sva se ustavila v eni, da sva se osvežila in zraven pojedla res odlične empanade.

Mesto je res domaže, skoraj nič turistično, zato tudi ne zgleda najbolj urejeno, prav tako sva midva imela občutek, da počasi vse propada.
Med nizom restavracij boste sigurno našli kak kotiček, kjer boste lahko pogledali na morje – Gulf of Mexico in uživali v razgledu. Midva sva tukaj opazovala pelikane, kako so pogumno vzletali in sunkovito pristajali v morju ter lovili ribe.

Edzna starodavno majevsko mesto

Iz Champoton sva pot nadaljevala v Edzno, potrebovala sva 1h (76 km). Edzna je nekoliko zamaknjena v notranjost in ni direktno na poti med Champoton in Campeche. Edzna naju je s svojimi ruševinami izjemno navdušila. Midva sva za celoten ogled potrebovala 2h, vstopnina pa je znašala 75 MXN.

Najznamenitejša stavba na najdišču je glavni tempelj, ki se nahaja na trgu. Zgrajen je na 40 m visoki ploščadi in omogoča širok pregled nad okolico. Na ploščad se lahko povzpnete, na vrh templja pa se več ne more splezati. Druga pomembna stavba na trgu je igrišče, kjer so igrali znano igro pok-ta-pok. Edzná je bila naseljena že leta 400 pr. n. št. in je bila opuščena nekje do leta 1500 n. št. V času zasedbe je bila vzpostavljena vlada, katere moč je bila legitimirana z odnosom med guvernerji in božanstvi. V pozno klasičnem obdobju je bila Edzná del Calakmula.

Arhitekturni slog tega najdišča kaže znake Puuc sloga, čeprav je precej daleč od najdišč Puuc Hills (tukaj najbolj znano najdbišče je Uxmal). Propad in morebitna opustitev mesta Edzná še danes ostajata skrivnost.Edzná je bila odkrita leta 1907, prva organizirana izkopavanja pa so se začela leta 1958.

Kaj si ogledati v Campeche

Sprehod po promenadi

Če se boste odpravili v Campeche boste zagotovo uživali v sprehodu po urejeni promenadi ob morju. Promenada je zelo dolga, tako da si vzemite čas. Tukaj je tudi ogromno ptic, še posebej pelikanov, ki jih je bilo pravi užitek opazovati. Ob promenadi je tudi ogromno spominskih kipov in klopc, na drugi strani ceste pa so v nizu razvrščene različne restavracije in bari.

Sprehod po uličicah po starem mestnem jedru

To je nekako glavna atrakcija Campeche. Ulice so vzporedne in pravokotne, nizke in izjemno barvite hiške pa krasijo prav vsako ulico v starem mestnem jedru. Večina hiš ima tudi bele obrobe okrog vrat in oken, prav tako pa imajo nad okni nekakšne arhitekturno dovršene senčnike. Velika okna imajo tudi kovinske balkone. Vse skupaj izgleda kot v nekakšni pravlici in tako, kot da bi vse hiške naredil isti arhitektet, ki je uporabljal le pet različnih barv.

Uživanje na čudovitem trgu Plaza de la Independencia

Trg je skoraj pravokotne oblike, izjemno lepo zasnovan in zelen. Tukaj je tudi središče celotnega dogajanja, prav tako se tukaj nahajajo vse pomembne stavbe. Na trgu se nahaja čudovita katedrala, muzej El Palacio in čudovita temno rdeča stavba z dvojnimi oboki, kjer so danes različne trgovine.

Sprehod po ulici Calle 59

Ulica Calle 59 je vsekakor najbolj živahna ulica, čeprav je bilo v času najinega obiska tudi tukaj precej mirno. Ta ulica je bila okrašena s trakci, fasade hiš so tukaj najbolj obnovljene in najbolj pisane. Na obeh straneh ulice pa se nahaja ogromno restavracij in barov. Midva sta se tukaj ustavila na kavici, prav tako pa še zvečer na večerji in pijači, ker je bilo res prijetno vzdušje. Ulica Calle 59 je izjemno dolga in poteka praktično skozi celotno staro mestno jedro. Začne se pri parku Plaza de La República in poteka vse do druge strani starega mestnega jedra in se tako konča pri starih vratih Puerta de Tierra.

Ogled obzidja in manjšega muzeja: Museo de Arquitectura Maya Baluarte de Nuestra Señora de la Soledad

To je res majhen muzej, ki na kratko predstavi zgodovino Majev. Tukaj pa se nahaja tudi znana obrazna maska, ki so jo našli v Calakmulu. Maska je bila najdena leta 1984 v grobnici I strukture VII v Calakmul, ene najznamenitejših majevskih rodbin klasičnega obdobja. Na tem najdišču je bilo doslej najdenih devet pogrebnih mask. Maska je iz kamnine imenovane žad, ki je bila značilna za Calakmul.

Vstopnina za muzej je znašala 75 MXN, v vstopnico pa je bil vštet tudi vstop na del starodavnega mestnega obzidja. Iz obzidja sva imela res čudovit razgled na barvite hiške, tako da sva bila zelo vesela, da sva se odločila za obisk tega muzeja in obzidja.

Vožnja z vlakcem El Romanero

Na Plaza de la Independencia stoji vlakec imenovan El Romanero. El Romanero vas zapelje po starem mestnem jedru, promenadi ob morju in še treh drugih soteskah (bario). Vstopnica stane 100 MXN, vožnja pa traja 1h. Nama je bil tak izlet zelo všeč. Ni pa nama bilo všeč, da so zelo neorganizirani. Vlakec pelje, če se nabere vsaj 5 ljudi. Midva sva želela na izlet zjutraj in ker ni bilo ljudi naju niso peljali.

Prišla sva zopet čez eno uro in spet ni bilo dovolj ljudi. Na vožnjo sva lahko šla šele ob 15:00, ko se je nabralo dovolj ljudi. Karto kupiš 10 min preden vlakec odpelje in, ko vidijo da je dovolj ljudi začnejo prodajati karte. To se mi je zdela res prava potrata časa in bi lahko bili malo boljše organizirani, ampak ja, ne moreš nič, tako pač imajo. Morda moj nasvet, če se odločite za vožno z vlakcem, odpravite se popoldan, saj je očitno takrat več ljudi.

Obisk tržnice Mercado Campeche

Tržnica v Campeche se nahaja izven mestnega obzidja, ampak v neposredni bližini. Tukaj prodajajo praktično vse, od oblačil, sadja, mesa, rib in pripravljene hrane. Na tržnici se odvija tisto pravo meščansko življenje, vsi nekaj prodajajo, ljudje hitijo vsak v svojo smer, vonjave pa so tudi svojevrstne. Nama je vedno všeč pogledati te lokalne tržnice, saj vedno veliko povedo o življenju domačinov. Če se boste odločili tukaj jesti, boste zagotovo našli slasten obrok po nizki ceni.

Sončni zahod in črke Campeche

V Campeche je eden izmed lepših sončnih zahodov. Vsak dan se v času sončnega zahoda nabere precej ljudi na pomolih promenade in opazuje konec dneva. Tudi midva sva se en dan odpravila na znameniti sončni zahod, res je bil čudovit. Še dodatno so ga polepšale jate ptic, ki so preletavale nebo. Midva sva sončni zahod opazovala pri velikem barvitem napisu Campeche – Letras Campeche.

Dogajanje na trgu Plaza de La República

Na Plaza de La República se vsaj po mojem občutku vedno nekaj dogaja. Ko sva prispela v mesto je bilo vse pripravljeno za stojnice, naslednji večer pa je bil tukaj postavljen že oder, kjer je nastopala skupina iz Campeche. Bila je varianta nekakšnega mehiškega orkestra, igrali pa so poznane skladbe, saj so jih ljudje iz publike poznali in skupaj z njimi prepevali. Nama je bil koncert izjemno všeč in sva v glasbi uživala.

Campeche: Kje jesti?

Campeche je zelo bogat z različnimi restavracijami, tako da boste dejansko imeli težavo katero izbrati, ker jih je ogromno. Na promenadi ob morju so nama bile všeč naslednje: Ruta 66, tukaj sva res dobro jedla in pila, hkrati pa je bilo izjemno ugodno. Všeč nama je bil tudi Whiskylucan, tukaj imajo večino pijače in hrane za 20 MXN (cca 1€). Zraven pa je še Campeche Street food, ki pa naju ni navdušil, saj so imeli le 4 majhne tovornjačke pretežno z azijsko hrano.

Na pijačo in večerjo pa sva se odpravila tudi na ulico Calle 59, kjer je izbira restavracij ogromna. Midva sva se odločila za eno, kjer je bilo največ ljudi in bila s hrano ter pijačo zalo zadovoljna. So pa seveda tukaj cene višje kot v restavracijah ob promenadi.

Campeche: Kje nočiti?

Midva sva nočila v Hotel del Paseo Campeche. Za 2x nočitev z zajtrkom sva plačala 96€ (1900 MXN). Žal s tem hotelom nisva imela sreče, mogoče je bil pred 10. leti to super hotel, danes pa propada, ker ga ne vzdržujejo. Soba je bila umazana, pipe pa tako zamašene od vodnega kamna, da je bilo tuširanje skoraj onemogočeno. Vse kar je bilo v redu glede hotela je bila lokacija, saj se hotel nahaja v starem mestnem jedru.

Ko sem iskala hotel za Campeche sem se odločala med tremi. Oba hotela sta navedena spodaj in menim, da bi bila oba boljša od najinega izbranega:

1. City Express by Marriott Campeche: hotel v starem mestnem jedru z oceno 8 na Bookingu, izjemno sodobno opremljen.
2. H177 Hotel: starinsko opremljen hotel v starem mestnem jedru z majhnim bazenom.

Pot iz Campeche sva nadaljevala v glavno mesto Jukatana – Merida. Če te zanima celotno najino potovanje po Jukatanu, klikni tukaj.

The post Campeche: obalno kolonialno mestece appeared first on Strani Sveta.

V nadaljevanju preberi kako sva midva raziskala Calakmul, kako do Calakmula, koliko je vstopnina in predvsem na kaj biti pozoren pri raziskovanju. Tukaj skoraj ne boste srečali ljudi, prav tako ste brez signala, tako da previdnost zagotovo ni odveč, najbolj pomembno je, da gledate kje hodite in ste pozorni česa se dotikate. Za vse tiste, ki vam turistična mesta niso všeč, je Calakmul definitivno must go. Nama je bil Calakmul izjemno všeč, imava pa rada oboje, tako turistične kraje, hkrati pa se tudi rada odmakneva nekam, kjer je malo več miru, in Calakmul je vsekakor takšna lokacija.

CALAKMUL: Majevsko arheološko središče in tropski deževni gozd

Calakmul: Splošne značilnosti

Calakmul je džungla (naravni rezervat v izmeri 7300 km2), ki leži blizu meje z Gvatelamlo. Sredi te džungle so si Maji zgradili eno izmed večjih mest. Danes je del Calakmula arheološko majevsko središče, ki je pod UNESCO kulturno dediščino. Ta del lahko tudi raziščete, saj so narejene poti med džunglo. Ker je lokacija izjemno odmaknjena, boste tukaj definitivno srečali ogromno živali, ki živijo v džungli.

Arheološko najdišče se nahaja le 35 km stran od Gvatamale, Calakmul pa velja ze eno večjih in najbolj pomembnih starodavnih mest. Samo manjši del Calakmula je trenutno izkopan, sodeč po zemljevidu in po podatkih, morajo še več kot polovico mesta izkopati. Ocenjuje se, da naj bi v najboljših časih v Calakmulu živelo 50 000 ljudi na 70 km2. Na najdbišču pa naj bi se nahajalo 6750 struktur, ampak večina izmed teh še ni izkopanih. Calakmul je dejansko bilo zelo urbano in gosto naseljeno mesto.

Calakmul se je skozi zgodovino ves čas boril s Tikalom, obe središči sta bili mogočni in ogromni in sta obe želeli nadvlado nad drugimi manjšimi mesti. Pod Calakmul je spadalo kar 20 drugih središč kot so La Muneca, Naachtun, Sasilha, Oxpemul in Uxul. Calakmul je bil tudi dobro povezan z drugimi mesti kot je El Mirador, Nekbe in El Tintal.

Nekje okrog leta 750 je Tikal uspel prevzeti nadvlado nad vsemi pomembnimi središči in tako tudi nad Calakmulom. Tikal in Calakmul sta tekmovala za prevlado nad mesti, hkrati pa sta bili to tudi ideološko dve popolnoma različni središči. V Tikalu je imel vladar (torej moški) najpomembnejšo vlogo, medtem ko so se v Calakmulu zelo posvečali tudi ženski liniji vladanja in težili k skupnemu vladanju kralja in kraljice.

Calakmul ima izjemno bogato in dolgo zgodovino, ki je delno tudi razložena ob strukturah, ki jih opazujete. Veliko pa je o zgodovini in strkturah zapisanega tudi na Wikipediji, kjer lahko vse raziščete do podrobnosti.

Kako v Calakmul tropski deževni gozd

Pot do Calakmula je malenkost zapletena in dolgotrajna. Midva sva iz Bacalarja pot nadaljevala v Xpujil (vasica, ki je iztočnica za obisk Calakmula), potrebovala sva 1h in 30 min (120 km). V Xpujil sva tudi nočila. Šele naslednji dan, zgodaj zjutraj sva se podala v Calakmul.

Iz Xpujil do Calakmula je še 2h vožnje, vsega skupaj cca. 120 km. 50 km boste prevozili po glavni cesti, nato pa zavijete levo pri tabli za Calakmul. Tukaj so ljudje in zapornica in tukaj plačate prvi dve vstopnini. Plačate za avto (torej za cesto) in še vstopnico v Calakmul tropski deževni gozd. Dobite tudi zapesnico, ki jo imejte na roki vse dokler ne zapustite Calakmula. Za dve osebi sva plačala 330 MXN (17 €).

Nato se začne ožja cesta, kjer se lahko 30 km vozite cca 60 km/h, čeprav v praksi ni mogoče, zaradi številnih lukenj. Po prevoženih cca 30 km boste prišli do ene hiške, kjer so zaposleni, ti bodo preverili vašo zapestnico in vam dali navodila. Od tukaj naprej se lahko vozite 30 km/h, to je cca 40 km. Cesta je v izjemno slabem stanju, poleg tega lahko cesto prečka tudi veliko živali, ki živijo v džungli. Na koncu pridete do druge hiške, kjer plačate vstopnino 75 MXN (4 €) za vstop na arheološko središče.

Calakmul arheološko središče je odprto od 8 pa do 17 h. Pomembno je, da si vzamete zraven vodo in nekaj za pojest, če imate namen ostati cel dan. Središče je ogromno in če si želite resnično vse ogledati boste potrebovali kar 4 h. Midva sva bila v Calakmulu več kot 4 h, saj sva splezala na vse tri piramide in uživala v razgledih in zvokih narave. V Calakmulu (ker ga obišče tako malo obiskovalcev) je še možnost plezanja na piramide, medtem ko drugje po Jukatanu to ni več mogoče.

Calakmul: Kaj si ogledati?

V Calakmulu boste doživeli dvoje: ogromno majevsko starodavno mesto in džunglo. Če vas strukture v arheološkem najdišču zelo zanimajo imate tudi možnost najeti vodiča. Midva se za to nisva odločila, ampak je tako ali tako bil en sam vodič, ki je zelo slabo govoril angleško.

Pri vsaki strukturi v Calakmulu je tudi tabla, kjer piše kaj je posamezna struktura. Najbolj pomembna je Struktura II, ki je najvišja in ena največjih majevskih struktur na svetu. Njena baza meri 120 m² in je več kot 45 m visoka. Struktura VII je nekoliko nižja, vendar če splezate nanjo boste imeli čudovit razgled na Strukturi II. Struktura I, ki je druga najvišja je nekoliko odmaknjena v džunglo, tudi nanjo lahko splezate. Seveda pa se tukaj nahajajo še številne druge strukture, ki sicer niso tako pompozne, ampak si jih je vseeno vredno ogledati.

Drugi izjemno zanimiv del je džungla in živali, ki živijo v džungli. Midva sva tukaj videla ogromno barviti ptic, med njimi tudi tukana. Videla pa sva tudi različne vrste deteljev, in ogromno čudovitih pisanih ptic z velikim kljuni, katerih slovenskega imena ne poznam. V angleškem jeziku jim rečejo Collared aracari. V Calakmulu živijo tudi različni kolibriji, ampak v času najinega obsika ni bila sezona, tako da sva videla samo enega. Videla sva tudi nekakšno divjo kuro – navadna čačalaka in vrsto purana značilnega za Jukatan.
Na tej povezavi pa najdete vse živalske in rastlinske vrste, ki živijo v Calakmulu: https://www.inaturalist.org/observations?place_id=58607

Od večjih živali sva videla opice Jukatanski črni vriskač in Geoffroyeva brezpalčarka, pogosto pa se lahko vidi tudi mravlinčarja in različne vrste oposumov. Calakmul je tudi življenjski prostor jaguarjem in drugim vrstam divjim mačkam, ki pa jih je veliko težje opaziti. Prav tako tukaj živi tapir, ki ga midva na žalost tudi nisva videla. Tukaj živijo tudi številne vrste netopirjev, divjih prašičev in jelenjadi. Midva sva uspela videti še čudovito sivo lisico. Videla pa sva tudi precej kač, orjaške pajke (imenujejo se kar vrtni pajki) in tarantelo.

Kaj so še ogledati v bližini Calakmula

Najbližja vasica Calakmulu je Xpujil, ki je od arheološkega najdišča oddaljena 2h vožne. Xpujil se nahaja ob glavni cesti in ponuja nekaj preprostih nastanitev in nekaj restavracij, tako da je odlična iztočnica za raziskovanje Calakmula.

Becán arheološko najdišče

Becán arheološko najdišče se nahaja le 8 km iz Xpujila in ponuja izjemno lepe majevske ruševine, ki so lahko dostopne. Tudi tukaj lahko splezate na največjo piramido, vendar niso tako visoke kot v Calakmulu. Vstopnina za Becán je znašala 75 MXN (4 €). Midva sva za ogled potrebovala nekje 2h, ampak nisva hitela.

Netopirjeva jama – Cueva de Murcielago

To je izjemno globoka jama (včasih je bil tukaj vulkan), kjer danes živi 7 različnih vrst netopirjev. Nekje ob 18 h zvečer vsi netopirji poletijo iz jame. Midva tega fenomena nisva doživela, saj sva bila pri jami kakšno uro prej. Želela sva počakat, ampak potem je prišel »kvazi vodič«, ki je želel vstopnino. Dejansko tukaj ni vstopnine in vsak lahko gleda netopirje kako letijo iz jame, vendar določene dneve pridejo zaposleni iz arheoloških središč, da bi še tukaj malo zaslužili in si kar izmislijo neko vstopnino. Iskreno, sva bila utrujena od Calakmula pa se nama ni dalo kregat, prav tako pa vstopnino ne bi kar nekomu plačala, ki ima 10 min preveč časa.

Xpujil: Kje jesti?

Kot napisano zgoraj je Xpujil vasica, kjer velike izbire za obroke ni. Midva sva jedla v restavraciji Sazón Veracruzano, ki je bila malenkost dražja, hrana pa je bila povprečna, ni bilo ne slabo, prav tako pa ni bil nek presežek. V drugi restavraciji sva jedla dvakrat, ker je bila veliko bolj domača in tudi zelo ugodna. Hrana pa je bila izjemno okusna. Restavracija je ob glavni cesti v centru vasi in se imenuje MA’ALOBKIN.

Xpujil: Kje nočiti?

V Xpujil sva prenočila dvakrat v hotelu Casa Las Lolas. Za 2x nočitev brez zajtrka sva plačala 153 € (3075 MXN). To nastanitev dejansko ni bila hotel, ampak sva imela kar svojo hiško, v kateri je bila ogormna soba. Lokacija nastanitve je nekoliko iz glavnega dela Xpujil, ampak še vedno blizu. Pred hiško je ogromen prostor z lepo teraso in visečo mrežo. Midva sva tukaj zelo uživala v miru in tišini.

Prvi dan sva prišla iz Bacalarja in sva šla direktno na ogled ruševin Becán, popoldan pa sva uživala v viseči mreži pred najino hiško. Naslednji dan zgodaj zjutraj pa sva se odpravila v Calakmul. Vrnila sva se malenkost pred temo, naslednji dan pa nadaljevala pot iz Xpujil v Campeche. Če te zanima kako sva potovala, preberi prispevek: Mehika: Jukatan potovanje.

The post Calakmul: Majevske ruševine v osrčju džungle appeared first on Strani Sveta.

Jukatan potovanje je potopis najinega raziskovanja po dnevih. Mehika je vsekakor izpolnila vsa najina pričakovanja. Odločila sva se, da se omejiva le na Jukatan in si preostanek Mehike, ki je ogromna deleža prihraniva za naslednja leta.

V nadaljevanju delim najin 3 – tedenski plan potovanja po dnevih, kako najlažje leteti na Yucatan, kako potovati po Jukatanu in še druge koristne informacije, ki sva jih pridobila še preden sva se sama odpravila v Mehiko. Upam, da ti bo najin potopis po Jukatanu všeč. Spadaj (čisto na koncu prispevka) pa je tudi možnost komentarjev ali kakšnega vprašanja, če se morda odpravljaš na isto turo

Kazalo vsebine: Jukatan potovanje:

1. JUKATAN POTOVANJE: Plan po dnevih
   • TULUM
   • BACALAR
   • XPUJIL
   • CAMPECHE
   • MERIDA
   • VALLADOLID IN CHICKEN-ITZA
   • LAS COLORADAS
   • HOLBOX
   • PLAYA DEL CARMEN in COZUMEL
2. KAKO NA JUKATAN IN KAKO PO JUKATANU?
3. TIPIČNA HRANA
4. NASVETI ZA LAŽJE POTOVANJE

MEHIKA: JUKATAN POTOVANJE – Potopis po dnevih 18.10 – 9.11.2022

TOREK: 18.10.2022: Prihod v Cancun

Najino potovanje se je začelo 18.10.2022, letela sva iz Graza v Frankfurt in nato v Cancun. Sama pot nama je vzela kar 15 h. Na letališče Cancun (Cancun International Airport) sva priletela ob 14:35. Med Slovenijo in Jukatanom je 7h časovne razlike. Za letalsko karto iz Graza sva plačala 709€ na osebo in sva jo našla na Skyscanner.

Vsekakor to ni bila najcenejša karta, veliko ugodnejše variante so iz Munchna preko ZDA v Cancun. Midva sva želela leteti iz bližjega letališča in nisva želela prestopa v ZDA, zato sva za karto odštela 100 – 200€ več kot so bile za tisti čas najugodnejše variante.

Na letališču sva najela avto pri agenciji ADO. ADO je njihova družba, ki ima tudi avtobuse in mini kombije za prevoze turistov. Avta nisva rabila plačati v naprej, kar mi je bilo zelo všeč, naredila sva samo rezervacijo. Več o najemu avtomobila v Mehiki pa najdeš spodaj v prispevku. Dober iskalnik za avte je tudi DiscoverCars, ki ga običajno uporabljava.

Z avtom sva se še isti dan odpeljala v Tulum, kjer se je najino potovanje tudi začelo. Iz Cancun letališča do Tuluma je 121 km za kar bi običajno človek potreboval 1h in 30 min. Midva sva se vozila več kot 2 h zaradi gneče.

TULUM: Tri dni za raziskovanje cenote in majevskih ruševin

Tulum me je presenetil v mnogih pogledih, saj sem pričakovala ljubko obalno mestece, ne preveč turistično, saj so vsi blogi pisali, da Tulum res ni turističen in, da je ostalo še precej pristnosti.

Meni se je zdel izjemno turističen, ogromno restavracij je v lasti Evropejcev ali Američanov, ulične hrane na cesti pa skoraj ni mogoče dobiti. V Tulumu je tudi vse veliko dražje kot v ostalih mestih, prav tako si v določenih lokalih kar sami zaračunavajo napitnino v vrednosti 15%, ne glede na to, če si sploh zadovoljen s hrano.

Po drugi strani pa Tulum dejansko nudi ogromno naravnih lepot, ki si jih je vredno ogledati, prav tako je užitek poležavati na dolgih peščenih plažah z izjemno belim peskom in turkizno vodo. Tulum je idelano raziskati s kolesom, ki si ga lahko rentate skoraj na vsakem vogalu. Najem kolesa na dan stane 100 – 150 MXN (5 – 7.5 €). Tulum je praktično sestavljen iz dveh delov: obalnega dela, kjer so prestižni hoteli in Tulum centra, kjer so manjši hoteli in ogromno restavracij na glavni ulici. Center Tuluma je vsekakor cenejši, s kolesom pa si lahko ogledate oba dela.

KAJ SVA SI OGLEDALA:

1. Tulum Archaeological Zone – arheološko majevsko najdišče na plaži s čudovitim razgledom na morje. Vstopnina je 85 MXN. Iz ruševin imate tudi dostop na plažo, ki se nahaja pod ruševinami. Malenkost naprej od ruševin pa se začne »Zona Hotelarija v Tulumu«, kjer so ob plaži nanizani številni hoteli. V bližini ruševin je javna plaža Playa Pescadores in Playa Santa Fe, kjer lahko greste na plažo brez težav. V Mekihi so vse plaže javne, ampak so hoteli tako sezidani, da drugače kot čez hotel ne moreš do plaže in zato pobirajo vstopnino ali konzumacijo.
2. Laguna de Kaan Luum in Cenote Calavera: do lagune je 11 km, midva sva šla s kolesom in si naredila super izlet. Laguna je res fenomenalna, čudovitih barv, z nizko in sladko vodo, številnimi gugalnicami in visečimi mrežami v vodi. Vstopnina za laguno je 300 MXN na osebo. Nato sva se s kolesom odpravila še do cenote Calavera, kjer je vstopnina 250 MXN na osebo. Calavera je globoka jama, kjer so tudi netopirji. Jama je na vrhu odprta, vanjo vodi lestev, lahko pa se vanjo tudi skače. Okrog jame so tudi ležalniki in en majhen lokal.
3. Raziskovanje centra Tuluma in sprehajanje po glavni ulici ter raziskovanje hotelskega predela s kolesom. Uživanje na plaži in v hotelskem bazenu. Zvečer pa sva uživala na Palma Central – čudovit trg, kjer so številni tovornajki z mehiško hrano in mizami.

NOČITEV: 4x nočitev v predelu Tulum center v LAGOON BOUTIQUE HOTEL – LUXURY CHAMAN EXPERIENCE o. Za 4 noči brez zajtrka sva zapravila 190€ (3775 MXN). Hotel je super, sploh za ceno, ki sva jo plačala. Sicer je nekoliko izven centra, vendar s kolesom sva bila v 5 min v centru.

Hotel je majhen in butični, z dvema bazenoma (en bazen na vrhu, drugi na tleh v notranjosti hotela), sobe so bile čiste z balkonom in ekstremno velike. Imela sva tudi svojo kuhinjo z opekačem in mikrovalovno pečico. Hotel pa nudi tudi kavico čez cel dan in mini kuhinjo v skupni uporabi.

JUKATAN POTOVANJE: BACALAR: Kopanje v laguni sedmih modrih barv

V soboto, 22.10.2022 sva se z avtom odpravila v Bacalar, potrebovala sva 2h in 15 min za 215 km. Pomembno je, da natočite gorivo v Tulumu, saj na poti do Bacalarja ni niti ene črpalke. Bacalar je imenovana tudi laguna sedmih barv.

Midva sva v Bacalar prispela že ob 11h, šla sva do hotela in parkirala avto tam. Najin hotel je bil v drugi vrsti od lagune tako da sva imela vse agencije, ki prodajajo vstopnice za vožnjo s čolnom po laguni, v bližini. Za 2h izlet po laguni, ki je zajemal Canal de los Piratas (Pirate’s Channel), Cenote la Bruja (Witch’s Cenote) and Isla de los Pajaros (Bird Island) sva plačala 300 MXN na osebo.

Izlet je omogočal tudi kopanje v laguni, kar je bilo dejansko nepozabno. Kristalno čista voda, do višine kolen, mivka snežne barve in sladka voda. Še nikoli se nisem kopala v tako čisti vodi. Med vožno s čolnom sva tudi opazovala vse modre barve in z razlogom se laguna imenuje laguna sedmih modrih barv.

Kasneje sva se sprehodila tudi po mestecu Bacalar, ki je zelo barvito in urejeno, s številnimi restavracijami in utrdbo Fuerte de San Felipe de Bacalar, s katere je tudi razgled na laguno.

NOČITEV: 1x nočitev v Hotel Sur Bacalar, za 1x nočitev z zajtrkom sva plačala 60 € (1192 MXN). Tudi s tem hotelom sva imela izjemno srečo, soba je bila zelo čista in prostorna, vsega skupaj je le 16 sob, ki jih združuje precej velik bazen v središču. Zajtrk sva imela v bližnji restavraciji in bila izjemno zadovoljna s hrano in postrežbo.

XPUJIL: Becan arheološko najdišče in Calakmul tropski deževni gozd

V nedeljo, 23.10.2022 sva se odpravila v vasico Xpujil. Tukaj dejansko ni ničesar, tudi ni nič turistično urejeno. Praktično sva našla dve restavraciji in turistično agencijo za organizirane izlete v Calakmul.

Iz Bacalarja sva se podala v vasico sredi džungle Xpujil, potrebovala sva 1h in 30 min (120 km). Ta cesta ni bila najboljša, ogromno je bilo neoznačenih ležečih policajev in ogromno lukenj, prav tako na poti ni večjih naselij. Še isti dan sva se odpravila na arheološko najdišče Becan, kjer sva plačala za vstopnino 75 MXN. Glavna piramida Estructura IX je visoka 32 m na katero sva lahko tudi splezala. Za ogled Becana sva potrebovala kakšno uro.

Naslednji dan, zgodaj zjutraj sva se odpravila na izlet v Calakmul. Za Calakmul, če ga res hočeš doživet potrebuješ dejansko cel dan. Iz Xpujil do Calakmul naj bi bilo 2 h vožnje po džungli. Nama je uspelo v 2h in 30 min zaradi izjemno slabe ceste, prav tako je zadnjih 40 km omejitev vožnje 30 km/h zaradi zaraščenosti in možnosti prečkanja živali.

V Calakmulu sva doživela dvoje: pristnost džungle, saj nisva dejansko srečala skoraj nikogar, zato sva videla ogromno živali (tukan, opice, lisice,…) in nepopisno lepe majevske piramide. Tukaj dejansko dobiš občutek iz filma Indiana Jones.

Arheološki park je sestavljen iz ogromnega števila zgradb, največja je Estructura II na katero sva splezala, vredna plezanja pa je tudi Estructura VII, s katere je lep razgled na Estructura II. Splezala sva tudi na Estructuro I, ki pa je nekoliko odmaknjena in nudi razgled na neskončno džunglo.

Za Calakmul sva morala plačati trikrat. Prvič, takoj ko sva zavila iz glavne ceste, sva plačala za avto in za zapesnico (mislim, da za vstop v Calakmul pragozd), skupaj na osebo je znašalo 150 MXN. Ko sva prispela na arheološko središče pa sva morala plačati še 85 MXN na osebo.

NOČITEV XPUJIL: 2x nočitev v Hotel Casa Las Lolas. Za 2x nočitev brez zajtrka sva plačala 153 € (3075 MXN). To nastanitev dejansko ni bila hotel, ampak sva imela kar svojo hiško, v kateri je bila ogormna soba. Lokacija nastanitve je nekoliko iz glavnega dela Xpujil, ampak še vedno blizu. Pred hiško je ogromen prostor z lepo teraso in visečo mrežo. Midva sva tukaj zelo uživala v miru in tišini.

JUKATAN POTOVANJE: CAMPECHE: Barvito kolonialno mestece

V torek, 25.10.2022 sva se iz Ixpujil odpravila v Campeche, prevoziti sva morala 273 km, za kar bi potrebovala približno 4 h, če se ne bi ustavljala. Midva sva se ustavila dvakrat, in sicer prvič v majhni obalni vasici Champoton na kosilu. Tukaj si dejansko nisva nič ogledala, jedla sva v eni izmed številnih restavracij ob morju in šla naprej.

Najina naslednja postojanka pa je bila Edzna arheološko najdišče. Iz Edzne sva imela potem cca 1h vožnje v Campeche. V Campeche sva prispela pozno popoldan in se odpravila na sprehod po promenadi (Malecón) ob morju. Campeche je barvito kolonialno mestece ob morju, vendar brez plaže. Na promenadi lahko opazujete čudoviti sončni zahod.

Naslednji dan raziščeva mesto, ogledava si osrednji trg Plaza de la Independencia, kjer se nahaja tudi katedrala. Sprehodiva se tudi po delu mestnega obzidja, v Museo de La Arquitectura Maya je možen vstop na obzidje. Vstopnina je 75 MXN. V vstopnino je vštet tudi ogled manjšega muzeja, kjer se nahaja tudi čudovita majevska maska, ki so jo našli v Calakmulu.

Najlepše v starem mestnem jedru Campeche so uličice, ki so sestavljene iz nizkih pravokotnih hiš v vseh možnih barvah. Campeche je najbolj smiselno raziskati peš, lahko pa se odpravite tudi na turističen vlakec El Romanero, ki vas zapelje po starem mestnem jedru, promenadi ob morju in še treh drugih soteskah (bario). Vstopnica stane 100 MXN, vožnja pa traja 1h. Nama je bil tak izlet zelo všeč.

Odpravila sva se tudi na njihovo tržnico, ki je odprta vsak dan. Tukaj sva uživala v tempu, ki se odvija na tržnici, prodajajo pa od mesa, rib, sadja, zelenjave, oblačil in elektorinike. Zvečer sva ponovno uživala v nepozabnem sončnem zahodu pri Letras Campeche (napis z barvnimi črkami Campeche) in na ulici Calle 59, kjer je po celotni ulici nanizanih ogromno restavracij in lokalov. Dan sva zaključila z mehiškim orkestrom, ki je igral na Plaza de La Republica.

NOČITEV CAMPECHE: 2x nočitev v Hotel del Paseo Campeche. Za 2x nočitev z zajtrkom sva plačala 96€ (1900 MXN). Žal s tem hotelom nisva imela sreče, mogoče je bil pred 10. leti to super hotel, danes pa propada, ker ga ne vzdržujejo. Soba je bila umazana, pipe pa tako zamašene od vodnega kamna, da je bilo tuširanje skoraj da onemogočeno. Vse kar je bilo v redu glede hotela je bila lokacija, saj se hotel nahaja v starem mestnem jedru.

MERIDA: Glavno mesto Yukatana

Malenkost več kot 2 dni sva preživela v Meridi, ki nama je bila izjemno všeč. To je dejansko mesto, ki nikoli ne spi s številnimi barvitimi nizkimi hiškami, številnimi bari in restavracijami, ki se nahajajo na lepo urejenih in zelenih trgih. Glavno v Meridi je, da uživate v sprehodu in opazujete številne ulice in hiše.

Na različnih trgih ob večerih potekajo številni dogodki, kot je npr. uprizoritev igre Pok Ta Pok, koncerti z domačo glasbo ali folkloro. Midva sva bila v Meridi ravno v času dneva spomina na mrtve (Dia de los Muertos) zato je bilo različnih prireditev še toliko več. V Meridi se splača tudi na turističen panoramski bus Turibus, ki vas popelje čez staro mesto jedro in tudi nekatere predele v okolici. Bus stoji na glavenem trgu, ki je tudi center dogajanja – Plaza Grande.

Merida je tudi odlična iztočnica za enodnevne izlete. Iz Meride lahko praktično organizirano potujete na vse predele Jukatana. Midva sva se odločila, da vzameva enodnevni izlet v Celestum, kjer sva se odpravila na izlet z ladjico po naravnem rezervatu la Biosfera Ria Celestum, kjer sva videla pink flaminge in se vozila po tunelu iz mangrov.

Po vožnji z ladjico pa smo se odpravili še na plažo v Celestum (tako sva se kopala v Gulf of Mexico). Ob plaži je bila ogromna restavracija z bazenom, tako da sva imela še možnost kopanja v bazenu in uživanja v beach baru.

NOČITEV MERIDA: 3x nočitev v Hotel Santa Maria Merida. Za 3x nočitev sva plačala 120 € (1996 MXN). Hotel je imel res vrhunsko lokacijo, v središču starega mestnega jedra z zasebnim parkiriščem. Soba je bila solidno opremlejna in velika.

Bazen je imel tudi manjši bazen, kjer sva se lahko osvežila. Nama je bil hotel izjemno všeč, sploh za ceno, ki sva jo plačala. Žal pa slike nimam, ker sva čisto pozabila slikat hotel :). V večini zgleda enako kot je na slikah na Bookingu, le bazen je veliko manjši kot izgleda na sliki.

JUKATAN POTOVANJE: VALLADOLID IN CHICKEN-ITZA

Valladolid je lepo urejeno majhno mestece, ki je od Chicken-Itza (Majevska piramida, ki spada med 7 čudes Sveta) oddaljen 40 min vožnje. Midva sva štartala iz Meride in se po 1 uri vožnje ustalila v najbolj rumene mestu Izamal nato pa pot nadaljevala v Valladolid.

Valladolid je majhen, pol simpatičnih restavracij in butičnih trgovinic s spominki. Na osrednjem trgu Parque Principal Francisco Canton Rosado je čudovita katedrala, hkrati pa je ta park tudi središče mestnega življenja. 15 min vožnje iz Valladolica se nahaja še izjemno znana cenote Suytun, kjer je v jami polni kapnikov, napolnjeni z vodo postavljen nekakšen “oltar”.

Cel naslednji dan sva potrebovala za ogled Chicken – Itza. Odpravila sva se zgodaj zjutraj, tako da sva bila malo čez osmo uro že pri vhodu. Chichen – Itza je izjemno turistična, zato pričakujte gnečo. Zaradi trum turistov je tudi mnogo preveč prodajalcev spominkov zaradi česar se zgubi pristnost tako posebnega kraja.

Ampak ne glede na vse, to je glavna atrakcija Jukatana in kjub vsemu mi je bila Chichen-Itza izjemno všeč. Piramida je postavljana na tako posemben mestu in je tako fotogenično zgrajena, da se je dejansko ne moreš nagledati. Z razlogom so jo leta 2000 razvrstili na seznamo novih 7 čudes Sveta.

NOČITEV VALLADOLID: 2x nočitev v hotelu Real Hispano. Za 2x nočitev sva plačala 128 € (2500 MXN). Lokacija hotela je bila odlična, saj se hotel nahaja skoraj na glavnem trgu. Sobe so zelo moderno opremljene in ogromne. Lobij v hotelu krasijo čudoviti starinski fotelji, hotel pa povezuje precej velik bazen s pripadajočim barom in restavracijo, kjer nudijo tudi zajtrke.

LAS COLORADAS: Pink jezero in flamingi

Iz Valladolid sva se odpraviva proti pink jezeru Las Coloradas. Potrebovala sva 1h in 30 min za 124 km. Ko sva prispela v Las Coloradas sva se najprej odpravila na ogled pink jezera (v resnici so to bazenčki, ki so del solin). Soline sva si ogledala ob 12:30 saj je takrat najlepša sončna svetloba in jezero najbolj pink barve. Solin si ne morete ogledati sami, ampak je potrebno kupiti vstopnico, ki stane 300 MXN (15 €). Z vami gre vodič, brez vodiča ne morete na ogled solin.

V Las Coloradas ni asfalta, vse ceste so tlakovane in, če se samo peljete ravno, izven “centra” pridete do naravnega rezervata flamingov. Midva sva tukaj videla več 100 pink flamingov. Drugače pa v Las Coloradas ni ničesar in več kot ena noč tukaj je potrata časa. V kraju je nekaj nastanitev, dve restavraciji in mogoče tri trgovine, več ali manj se vse zapre ob 6 h popoldan.

NOČITEV LAS COLORADAS: Nočila sva v apartmajčku Piña Coloradas Ecolodge. za eno nočitev z zajtrkom sva zapravila 108€ (2070 MXN). Ti apartmaji so praktično ena izmed redkih nočitev v tem kraju, ampak kljub nekonkurenčnosti kraja, so apartmaji zelo lepo urejeni.

Apartmaji so razvrščeni okrog osrednjega prostora z bazenom in mizami. Nastanitev ponuja tudi souporabo kuhinje. Zajtrk je bil odličen, prav tako sva se počutila tukaj zelo sprejeta. Edina slabost je, da v apartmaju ni kline, ampak samo dva ventilatorja, zelo mi je bil pa všeč tuš, ki je praktično na prostem.

HOLBOX: Mini raj na Zemlji

Holbox naju je popolnoma navdušil. Iz Las Coloradas sva do kraja Chiquila (od tukaj gre trajekt) potrebovala 2h in 30 min (177 km). Tukaj je ogromno organiziranih parkirišč, kjer sva pustila avto za 3 dni in se s trajektom odpeljala na Holbox.

Holbox je izredno majhen otok, brez asfalta (vse ceste so iz mivke) in čudovitim morjem, ki se ga kar ne moreš naveličat. Midva sva na Holbox uživala na plažah in v najinem hotelu, ki je imel dva bazena. Odpravila sva se tudi po pasu mivke, ki poteka sredi morja do znamenite točke Punta Mosquito. Naslednji dan sva najela kolesa in s kolesi raziskala otok ter se ustavila na znameniti plaži Playa Punta Cocos.

Če nameravate na Holbox morate biti ljubitelj morja in plaž, saj se tukaj vse aktivnosti vrtijo okoli plaž. Prav tako svetujem, da se odločite za hotel, ki je ob plaži, saj boste tako lahko uporabljali gugalnice in leželnike, ki so namenjeni izključno hotelskih gostom. Hoteli v centru Holbox so manj privlačni, prav tako ni miru, ker ves promet poteka na golf avtkih (ki niso električni) in jih je ogromno.

NOČITEV HOLBOX: Na Holbox sva nočila 3 dni v majhnem družinskem hotelu Hotel Villas Tiburon. Za 3 noči brez zajtrka sva zapravila 372 € (7250 MXN). Z nastanitvijo sva bila več kot zadovoljna. Soba je bila prostorna, lepo opremljena z balkonom s kjer sva imela pogled na mini “džunglo”. Vrt od hotela je namreč zasajen s palmami in drugim tropskim drevjem.

Hotel ima tudi dva bazen (rooftop – na vrhu strehe s pripadajočim barom Alma bar in še enega na tleh), viseče mreže, bar, ki streže pijačo na plaži in še restavracijo. Vse je sestavljeno iz posušenih listov palm in lesa, tako da celoten kompleks daje občutek domačnosti sredi narave. Hotel je direk na plaži, kjer so nameščeni tudi udobni ležalniki in lesene gugalnice za dva.

PLAYA DEL CARMEN IN OTOK COZUMEL

Playa del Carmen je od vseh opisanih krajev najbolj turistična zato je posledično tukaj tudi največ ljudi in turistov, kar pomeni tudi gnečo. Nama je bila kljub napisanemu zelo všeč, ker se tukaj res zmeraj nekaj dogaja, prav tako je ponudba restavracij, barov, diskotek in izletov neskončna.

Playa del Carmen je bila najina zadnja postojanka pred vrnitvijo domov, zato sva uživala na plažah, se večkrat sprehodila po res nori Quinta Avenida in se za en dan odpravila na izlet na otok Cozumel, kjer sva rentala skuter.

NOČITEV PLAYA DEL CARMEN: Nočila sva v čudovitem in precej novem majhnem hotelu Meliora by Bunik. Za štiri noči brez zajtrka sva zapravila 275 € (5360 MXN). Hotel ni direktno ob plaži (peš do plaže sva imela 5 min) je pa na zelo mirni lokaciji.

Soba je bila zelo lepo opremljena, imela pa sva tudi kuhinjo z vsem potrebnim za pripravo zajtrka in tudi preprostega kosila. Hotel nudi tudi dva bazena, viseče mreže, mize in stole. Vse je lepo in lično postavljeno na strehi, kjer sva midva izjemno uživala.

Jukatan potovanje zemljevid poti

Tukaj pa še slikovni prikaz najinega krožnega potovanja po Jukatanu – Mehika.

Kako v Mehiko – Kako na Jukatan?

Najlažje je leteti v Cancun, kjer je tudi največje letališče. Midva sva letela iz Graca, za letalsko karto, za tri tedne pa odštela 709 € na osebo. Po mojem mnenju je to normalna cena, obstajajo pa seveda cenejše variante iz letališča v Munchnu z vezanim letom v ZDA. Midva sva želela leteti iz bližnjega letališča, prav tako nisva bila datumsko preveč fleksibilna, zato posledično tudi malenkost dražja letalska karta. Letalsko karto sva našla na spletni strani Skyscanner.

Kako potovati po Jukatanu?

Najlažje je po Jukatanu potovati z najetim avtom. Vožnja po Jukatanu je popolnoma normalna in tudi vozniki so zelo previdni. Sicer imajo zelo slabe cestne oznake, tako da je res potrebno biti pozoren pri vožnji. Ker skoraj nikjer nimajo javne ceste razsvetljave, vožno ponoči odsvetujejo in tudi midva se nikoli nisva vozila ponoči.

Če vam vožnja z avtom ne diši je možno potovati tudi z ADO avtobusi in ADO mini kombiji. O tem ne vem veliko povedat, saj se nisem pozanimala, tukaj je spletna stran in povezave, ki jih nudijo: https://www.ado.com.mx/.

Midva sva avto najela pri ADO Car Rentals (enaka družba, ki ima avtobusne prevoze). Rezervacijo sva naredila kar preko njihovega Facebooka, plačati pa nisva rabila ničesar. Ker najetih avtov ni direktno na letališču, so naju prišli iskati s kombijem in odpeljali do njihove pisarne. Za najem avta za 3 tedne smo bili dogovorjeni za ceno 485 USD in cena je bila točno takšna.

S kreditno kartico sva morala poravnati še deposti v vrednosti 500 USD. Ponudili so nama tudi kasko zavarovanje za 340 USD, ampak brez vsiljevanja. Midva sva se odločila, da zavarovanje vzameva, saj nama je krilo tudi morebitne vlome v avto. Bila sem zelo pozitivno presenečena kako gladko smo izvedli najem avtomobila.

Bencin na Jukatanu v času najinega obiska je bil 22 – 24 MXN za 1 liter. Cestnin ni veliko, le nova avtocesta, ki povezuje Cancun s Chichen – Itzo je plačljiva. Za cestnino sva plačala 210 MXN, na avtocesto pa sva se priključila malenkost pred Chichen – Itzo in se peljala le do Valladolid.

Jukatan in internet

Midva sva si v Tulumu kupila mehiško sim kartico pri ponudniku Telcel. Presenečena sem bila, ker si kartice nisva mogla kupiti že na letališču, saj nikjer na letališču nisva našla operaterja. Kupila sva samo podatke, in sicer 8 GB za 500 MXN.

Tako sva imela ves čas na razpolago internet, saj v mestih, kjer je bil signal. V veliko restavracijah pa imajo internet že urejen in imajo velikokrat tudi na mizah napisano uporabniško ime in geslo. Na tak način sva lahko tudi ves čas uporabljala Google Maps in tako vedno našla lokacijo ali Goolge Translate, za prevode hrane, saj večinoma nisva vedela kaj naročiti.

Kateri mesec na Jukatan: Kdaj v Mehiko?

V Mehiko se lahko odpravite načeloma vsak mesec. Midva sva si izbrala oktober in november, da sva pobegnila pred sivimi meseci v Sloveniji. V Mehiki je oktober mesec hurikanov in deževja, ampak v najinem primeru ni skoraj nič deževalo, če pa je že deževalo je kakšnih 10-15 min padalo, potem pa ponovno sijalo sonce.

Oktober – november je tudi super, ker še ni glavne sezone, kar pomeni manj turistov in tudi nižje cene. Glavna sezona na Jukatanu se začne decembra in traja do aprila. Poletni meseci so najslabši za obisk Jukatana, saj je izjemno vroče hkrati pa še večja verjetnost za »sargrasso« na plažah Karibskega morja. Sargrasso je gosta in trda trava in je lahko naplavi toliko, da se je dejansko nemogoče kopati v morju.

Kako dolgo na Jukatan

Odvisno kaj želite. Na Jukatan lahko greste tudi za en teden in uživate npr. na plažah v Cancunu, Playa del Carnem ali Tulumu. Za potovanje po Jukatanu pa si je smiselno vzeti vsaj 14 dni časa, idealno pa vsekakor 3 tedne. Midva sva v 3 tednh res ogromno doživela in videla, hkrati pa sva lahko tudi uživala na plažah in hotelskih bazenih. Če bi želela celotno turo narediti v 14 dneh bi načeloma lahko, ampak mislim, da bi morala zelo hiteti.

Kje nočiti na Jukatanu?

Midva sva si vse nočitve rezervirala na Booking.com. Booking uporabljam že vrsto let in mu zaupam, zato drugih brskalnikov sploh ne gledam. Pri Bookingu mi je všeč tudi to, da si lahko nastanitev rezerviram, plačam pa jo šele ob prihodu. Večinoma so bile vse rezervirane nastanitve preko Bookinga cenejše kot pa če bi jih kupila na licu mesta.

Denar: Evro, dolar ali peso

V času najinega potovanja je bil 1 € = 20 MXN (mehiški peso). V menjalnicah pa so ga zamenjali za 18 ali 19 MXN. Vse hotele sva lahko plačevala s kartico, prav tako sva lahko s kartico plačevala v določenih restavracijah v večjih mestih. Vsekakor pa je tukaj denar še vedno prevladajoče plačilno sredstvo.

Denar sva zato dvigovala na bankomatih, ker pa sva prav tako morala plačati provizijo. Dvigovala sva po 500 € in plačala cca 1,5 € provizije, nekje pa so želeli tudi  7 € provizije, tam potem pač nisva dvignila.

Nekje sva prebrala, da se splača evre zamenjati v dolarje in potem dolarje pretvoriti v mehiški peso. Midva se za to nisva odločila, sva pa videla da so menjalnice tudi za 1 USD izplačevala 18 ali 19 MXN, enako to za evro.

Tipična hrana Jukatana, ki nama je bila všeč

Oba sva velika ljubitelja tortilj, tako da je nama bila hrana v Mehiki res neizmerno všeč. Največ sva jedla takose, včasih pa tudi kakšen burito ali enchalado.

Nekaj tipične hrane, ki sva jo poskusila poleg vseh tortilj:

1. Omaka Mole poblano: Omaka je pripravljena iz praženih suhih čilijev, čebule, česna, mandljev, sezama in rozin, dodajo jih še poper, cimet, origano in timijan. Nato vse to zmeljejo in med kuhanjem dodajo jedilno čokolado. V tej omaki sva poskusila pečena piščančja prsa in bila so čudovita. To jed sva prvič poskusila v Tulumu
2. Chiles en nogada: To so z govedino, mandlji in rozinami nadevane zelene paprike, katere nato okrasijo z belo omako (mlečna orehova omaka) in potresejo z rdečimi semeni granatnega jabolka. To jed sva prvič jedla v Valladolid.
3. Molletes so nekakšni kruhki, narejeni iz mini štručk, prerezanih na pol ter premazanih s fižolovo omako/pasto (pire iz rjavega fožola). Nekje dodajo gor še koščke svežega paradižnika.
4. Chilaquiles: gre za ocvrte koruzne tortilje, nalomljene na trikotnike. Čeznje se prelije omaka (zelena ali rdeča – po lastni izbiri) ter izbere dodatek – nacufano piščančje meso ali pečeno jajce. Vse skupaj obogatijo še s kislo smetano, čebulo ter svežim sirom.
5. Pečena jajca na rančarski način (skupaj s koruznimi tortiljami ter salso/omako iz svežih paradižnikov, čebule, čilija, koriandra). Tudi to jed sva poskusila že v Tulumu
6. Micheladas: mehiško pivo, ki nama ni bilo všeč. V kozarec nalijejo navadno pivo, zraven pa dodajo pekoči salsa omako. Tudi rob kozarca premažejo s salsa omako. Meni je bilo takšno pivo žal preveč pekoče in ga nisem mogla popit.
7. Papas rellenas: kuhan krompir v foliji, na vrhu prerezan in nadevan z mesom in omako po izbiri. Prvič sva to jed poskusila v Xpujil in bila oba navdušena.
8. Papadzules: v tortiljo zavita trdo kuhana jajca v rdeči in zeleni omaki. To jed sva prvič jedla v Meridi, pa nama ni bila preveč všeč.

Nasveti za lažje in bolj udobno potovanje

Voda: voda iz pipe ni pitna, ustekleničeno vodo lahko najdete v vsaki trgovini in jo običajno prodajajo za 18 MNX, v večjih trgovinah pa za 8 MXN.

Stranišča: wc papirja se ne meče v straniščno školjko, temveč v koš, ki je temu namenjen.

Španski jezik: tudi v večjih in bolj turističnih mestih zelo slabo govorijo angleško, ponekod pa skoraj nič, zato je smiselno vedeti vsaj osnove španščine. Sama znam nekaj špansko, pa sem imela precej težav pri razumevanju, saj vseeno v določenih območjih govorijo nekoliko drugače in izjemno hitro.

Napitnine: Mehičani pričakujejo napitnine na vsakem koraku. Večinoma so zadovoljni z 10%, ponekod pa tudi to ni dovolj in želijo 15%. V Tulumu pa so si že kar zraven na račun pribili 15% napitnine in tako sploh nisi imel možnosti izbirati koliko boš dal. Načeloma bi lahko napitnino tudi zbijal, ampak te niso niti vprašali, če si bil zadovoljen. To se mi je zdelo malo neprijetno, saj vsepovsod nisva bila s hrano in ne s postrežnino tako zadovoljna, da bi pustila 15% napitnine in so mi bili bolj všeč lokali, ki so puščali možnost, da se sam odločiš o % napitnine.

Prijaznost ljudi: nasplošno so Mehičani izjemno topli in prijazni ljudi, v turističnih mestih sicer še toliko bolj, ampak tudi v drugih krajih sva se vedno počutila sprejeto. Še najmanj sprejeto sva se počutila v Campeche in Meridi, kjer sva imela občutek, da te ne želijo v mestu.

Jukatan potovanje: Vožnja po Jukatanu

Policija in vojska: ko se boste vozili po Mehiki boste srečali ogromno policajev in tudi vojske, oboroženih, kot da odhajajo v vojno. Večinoma so neškodljivi. Naju je dvakrat ustavila policija pred vstopom v mesto, ker sva prebrala veliko o tem kako podkupljivi so policaji naju je kar malo stisnilo, ampak sva lepo rešila zadevo.

Policaji si običajno izmislijo, da ste nekaj prekršili, kar dejansko niste in želijo od vas precej denarja, v ta namen vam pod pretvezo vzamejo tudi potni list ali mednarodno vozniško dovoljenje in vam dokumente vrnejo šele, ko jim plačate. Midva sva se držala prebranih nasvetov, in sicer, da se moraš delati, da ne znaš besede špansko in biti prijazen.

Policaji ne znajo angleško in ne znajo v angleščni razložiti kaj si naredil narobe. Ko so naju ustavili sva se delale neumno, kot da ne razumeva niti »Holla«. Oba sva morala iz avta (to ne vem zakaj) in odpreti prtljažnik.

Policaji so bili trije, en je snemal, drugi pregledoval prtljažnik, tretji pa je pač stal zraven. Morala sva pokazati tudi potni list, ki sem ga pokazala, vendar ga nisem izpustila iz rok. Ko so naju ustavili drugič, ko sva zapuščala Campeche pa so bili že veliko bolj nasilni iz vztrajni, ampak sva strajala pri svojem, da nič ne razumeva.

Sva pa prebrala tudi, da policaji, ki so na cesti, turistom naj ne bi smeli zaračunavati kazni na terenu, temveč vas morajo odpeljati na policijsko postajo, kjer poravnate kazen. Tako da, če se res ne bi dalo zmeniti, da bi naju spustili sva imela namen vztrajati, da gremo na policijsko postajo. Vse napisano ne vem, če drži 100%, to so informacije drugih popotnikov s katerimi sva se opremila v primeru težav.

Mednarodna vozniška: midva sva imela zraven mednarodno vozniško dovoljenje, saj sva prebrala, da ga potrebujeva. Na ADO, kjer sva rentala avto pa so nama povedali, da za Jukatan naj ne bi bilo potrebno mednarodno vozniško dovoljenje.

Ceste: ceste so večinoma ravne in široke, vendar na žalost nevzdrževane. Ceste imajo ogromne luknje, bog ne daj, da zapelješ vanjo, ker si verjetno ob kolo, prav tako so črte izjemno slabo označene. Ogromno je tudi ležičih policajev, ki prav tako niso označeni. Omejitve so različne od 50 pa vse do 110 m/h, velikokrat pa se po omejitvi ne moreš peljati zaradi slabega stanja cesta.

Jukatan potovanje: Morebitne nevarnosti

Vlomi v avto: moj nasvet je, da nikoli ne puščajte ničesar vrednega v avtu. Midva sva enkrat imela na parkirišču odprt prtljažnik, ko sva se vrnila z izleta. Skoraj 100% sva, da je bil prtljažnik zaprt, saj ga v tistem dnevu sploh nisva odpirala.

Ropi v hotelskih sobah: midva tudi v sobah nisva puščala nič vrednega, tudi če so imeli sef. Preden sem na Booking izbrala nastanitve, kjer bova bivala sem prebrala tudi tiste slabe komentarje. Pregledala sem ogromno nastanitev. Še nikoli v nobeni državi, kamor sem potovala, nisem našla toliko komentarjev ostalih popotnikov, da so jih oropali v hotelskih sobah in celo iz sefa kot pa v Mehiki. Midva sicer slabih izkušenj iz tega vidika nimava, je pa res, da sva imela vedno vse vredne stvari zraven.

The post MEHIKA: JUKATAN POTOVANJE – Potopis po dnevih appeared first on Strani Sveta.

Midva sva se v Bacalar odpravila iz Tuluma, potrebovala sva 2h in 15 min za 215 km. Izjemno pomembno je, da natočite gorivo v Tulumu, saj od Tuluma do Bacalarja ni niti ene črpalke. Več o Tulum Mehika si lahko prebereš tukaj.

Bacalar: Laguna sedmih modrih barv

Laguna Bacalar: Splošne značilnosti

Laguna Bacalar je dolga približno 42 km, široka v svojem najširšem delu pa le 2 km. Laguna je znana po izjemnih modrih in turkiznim barvah, zaradi belega apnenčastega dna. Na dnu laguni ni mulj, temveč snežno bel pesek, voda v laguni pa je sladka in kristalna. Laguna (jezero) je edino jezero na polotoku Jukatan. Laguno napaja 450 km dolga podzemna reka, ki je del največjega sistema vodnih jam/tunelov na svetu in poteka vzporedno z obalo. V laguni živi tudi eden izmed najstarejših organizmov in zelo malo poznanih organizmov, za katere so mislili najprej, da gre za ogromno skalo. Gre za cvetači podobno strukturo stromatolitov, ki še vedno obstajajo le na nekaj lokacijah na svetu.

Laguna Bacalar: Izlet s čolnom in kopanje v laguni

Za 2h izlet s čolnom po laguni Bacalar sva na osebo plačala 300 MXN (15 €). Izlet sva vzela kar pri prvi agenciji in se nisva pogajala za ceno, saj sva na ostalih blogih prebrala, da imajo vsi enako ceno. Sistem za izlet je malenkost slab, saj sva morala čakat, da so izlet kupili še drugi ljudi, da nas je bilo na čolnu vsaj 5, drugače ne peljejo. Samo sprehodite se ob obali jezera in vas bodo prodajalci izletov zagotovo našli.

Tura je zajemala Cenote la Bruja (Witch’s Cenote), kjer se vidi kako se je laguna združila s cenote. Ogledali smo si še eno cenote in čudovite hiše v različnih slogih na obali, nato pa smo se odpeljali pogledati ogromen živ organizem stromatolitov. Območje je zavarovanono in ograjeno, vidite ga lahko le od daleč in dejansko izgleda kot nenakšen kamen. Mi smo se tukaj potem tudi 30 min kopali. Zadnja postojanka je bil Canal de los Piratas (Pirate’s Channel), kjer smo se ponovno kopali. Ta kanal povezuje laguno z delom mangrov, tukaj pa je postavljena tudi betonska ladja (izgleda, kot da je bil nekoč nekakšen bar), ki pa danes propada. Razen ladje, je kanal čudovit, voda je kristalna in mivka bleščeča. Na določenih delih vam voda pokrije le stopala na drugih delih vam sega do kolen spet pa so deli, kjer ne boste dosegli tal.

Bacalar mestece: Kaj početi in kaj si ogledat v enem dnevu?

Ogledate si lahko tudi Fuerte de San Felipe de Bacalar, utrdbo sredi mesteca. Vstopnina je 110 pesov, grad nudi čudovit razgled na jezero. Midva se za ogled trdnjave nisva odločila saj je že ob trdnjavi bil lep razgled na laguno Balcalar.

Zraven utrdbe so tudi pisane črke Bacalar, ki nudijo priložnost za spominsko sliko, v bližini pa je tudi park Zocolo za počitek v senci. Okrog parka pa so naizane številne urejene restavracije z mizicami od zunaj. Tukaj je tudi precej butično urejenih trgovinic s spominki.

Do lagune vodi kar nekaj razglednih podestov, največji in najbolj prepoznaven je Mirador. Tukaj lahko sedite na lesenem podestu in opazujete laguno. Direktno ob laguni je zgrajenih ogromno restavracij in barov, ki onemogočajo direktni prehod na lagunu. Lahko greste samo čez restavracijo, ampak potem seveda pričakujejo, da boste vsaj nekaj popili.

Nekoliko izven centra Bacalarja je tudi Balneario Cocalitos (Cocalitos Beachclub), ki pa je bil v času najinega obiska zaprt, zato se sem nisva odpravila. Beachclub se vidi že iz izleta z ladjico in nam je vodič povedal, da je zaprt že kar nekaj časa. Tukaj imajo na začetku lagune drugače viseče mreže. Vstopnina naj bi bila 50 MXN, parkirišče pa brezplačno. Zraven je tudi cenote Cocalitos.

Bacalar: Kje jesti?

V Bacalarju sva izjemno dobro jedla. Zelo nama je bila všeč restavracija ob Balurates discoteque (lahko da je bila restavraciaj tudi del diskoteke, saj so imeli cel dan živahno in glasno glasbo) direktno ob laguni, tukaj sva jedla guacamole in platano fritos (kot nekakšne kuhane banane). Ob parku Zocolo nama je bila izjemno všeč izjemno tipična mehiška restavracija Mr. Taco, kjer imajo poceni takose in vse ostale jedi iz tortilj, hrana je okusna, porcije pa ogromne. Zajtrk sva jedla tudi ob trgu Zocolo, in sicer v restavraciji Savora Bakhalala. Zajtrk je bil že vključen v ceno najine nastanitve, ampak so ga imeli organiziranega v tej restavraciji. Hrana je bila odlična, izbira pa ogromna.

Bacalar: Kje nočiti?

Nočila sva v Hotel Sur Bacalar, za 1x nočitev z zajtrkom sva plačala 60 € (1192 MXN). Tudi s tem hotelom sva imela izjemno srečo, soba je bila zelo čista in prostorna, vsega skupaj je le 16 sob, ki jih združuje precej velik bazen v središču. Zajtrk sva imela v bližnji restavraciji Savora Bakhalala in bila izjemno zadovoljna s hrano in postrežbo. Najina soba je bila v drugem (zadnjem nadstropju), ogromna in zelo lepo opremljena. Hotel je tudi nudil kavo skozi cel dan, osebje pa je bilo izjemno prijazno in v pomoč pri vseh potrebnih informacijah.

Če te zanima celotno najino potovanje po Mehiki – Jukatan klikni tukaj. Iz Bacalarja sva pot nadaljevala v Xpijul, ki je najbližja vasica za obisk džungle in arheološkega najdbišča Calakmul.

The post Bacalar: Laguna sedmih modrih barv appeared first on Strani Sveta.

V nadaljevanju te čaka najin potopis, preveri kaj vse sva si midva ogledala in kaj vse drugega Tulum še ponuja. Poskušala sem zajeti vse informacije, ki ti bodo prišle prav pri načrtovanju tvojega lastnega potovanja. Midva sva svoje potovanje po Jukatanu začela ravno v Tulumu. Vzela sva si skoraj 4 cele dni, tako da sva lahko uživala na peščenih plažah hkrati pa si ogledala tudi številne znamenitosti. Osebno se mi zdi, da je bila ravno prav časa, da sva lahko uživala na plažah, si ogledala majevske ruševine s čudovitim razgledom in se odpravila tudi v cenote. Celoten plan najinega potovanja: Mehika – Jukatan plan potovanja pa najdeš tukaj.

Tulum Mehika v 4 dneh s kolesom

Kako po Tulumu?

Ker je Tulum sestavljen iz dveh delov, ki sta med seboj oddaljena cca. 5 km je Tulum dejansko najlažje raziskati s kolesom. S kolesom si lahko tako ogledate center Tuluma in prav tako Zona Holetalria, kjer se lahko odpravite na plaže. Center Tuluma ponuja ogromno restavracij in ljubkih butikov. Center je še precej avtentičen, ampak še zmeraj zelo turističen, ogromno restavracij in trgovin je namenjenih turistom. Zona Hotelaria pa je popolnoma turistična, kjer so hoteli nanizani drug zraven drugega. Je pa v tem predelu tudi precej barov z glasno glasbo skozi cel dan, kar je tudi super doživetje, še posebej ob mrzlem pivu.

V Tulumu je ogromno koles, prav tako je kolo enostavno najeti. Najamete ga lahko na vsakem vogalu, najem pa stane 100 – 150 MXN. Ne pričakujte vrhunskega kolesa, ampak bolj uničenega, ni pa potrebno ničesar podpisovati ali izpolnjevati. Plačate in vzamete kolo. Tulum je zelo raven, tako da tudi s slabim kolesom boste neizmerno uživali. S kolesom se zapeljite po cesti imenovani Avenida Coba, ki povezuje center z obalnim delom. Ta cesta ima svojo kolesarsko progo in restavracije na strani, tako da je pravi užitek. Tudi po delu centra Tuluma je kolesarska proga, vendar ni tako lepo označena in je zaradi obilice ljudi, ki hodijo po progi tudi malenkost bolj nepregledna. S kolesom se lahko odpravite tudi do večine cenote in prav tako do lagune de Kaan Luum.

Tulum: Kaj si ogledati?

MAJEVSKE RUŠEVINE

Majevske ruševine v Tulumu so vsekakor top znamenitost in si jih je vredno ogledati. Same ruševine v primerjavi z drugimi majevskimi ruševinami po Jukatanu niso tak presežek, vendar je lokacija teh ruševin dejansko nepozabna. Do ruševin brez težav pridete s kolesom, vstopnina na ruševine pa znaša 85 MXN (4,30 €). Za kamero znajo zaračunati še dodatno vstopnino. Nikakor ne kupujte vstopnic prej, saj jih prodajajo številni »prodajalci«, tik pred vstopom na ruševine je uradna prodajalna, kjer kupite vstopnice.

Ruševine ležijo ob morju (na nekakšnem 12 m visokem klifu) s pogledom za turkizno modro Karibsko morje. Ogledati si lahko različne stavbe, glavna stavba se imenuje El Castillo (grad), ki je tudi največja ruševina. Pod ruševinami je tudi peščena plaža, ki je vključena v ceno vstopnice. Pri vsaki strukturi je tudi tabla z informacijami, kaj je posamezna stavba, vse je razloženo v angleščini, tako da vodič praktično ni potreben. Pri ruševinah živi tudi ogromno kuščarjev – igvane, ki se sončijo na kamenju in so že precej udomačene. Za ogled ruševin boste potrebovali 2 -3 h, odpiralni čas pa je od 8 – 17h. V glavni sezoni verjamem, da zna biti gužva na ruševinah, ampak meseca oktobra ni bilo tako, praktično ni bilo nobene vrste za nakup vstopnic.

PLAŽE V TULUMU in BEACH KLUBI

Vse plaže v Tulumu so javne, kar pomeni, da vam nihče za dostop na plažo ne sme zaračunati. Sliši se vse lepo in prav, vendar v praksi ni tako. Hoteli so ob plaži postavljeni drug zraven drugega, brez prehoda, tako da drugače kot čez hotel sploh ne morete do plaže. Hoteli so zato ustanovili Beach klube, kjer računajo konzumacijo. Torej postavijo določeno ceno na osebo za hrano in pijačo, ki jo morate pri njih porabiti, da lahko vstopite in ste tako lahko na plaži. Uporabljate pa lahko potem njihova stranišča in ležalnike. Midva se v Tulumu nisva odločila za noben Beach klub, saj ne uživava ravno v ležanju na plaži, rada se skopava, posušiva in greva dalje. Cene v Beach klubih pa tudi niso ugodne, po prebranem na tujih blogih zahtevajo kar med 25 in 50 USD porabljenega na osebo.

Ponuja pa Tulum tudi plaže, kjer ni postavljenih hotelov in lahko do enake plaže dostopate brezplažno in brez omejitev. V končni fazi, če bi želeli se lahko iz teh javnih plaž odpravite peš do vseh plaž, ki so tik pred hoteli. Midva sva se odločila, da bova dan po raziskovanju majevskih ruševin prebila na plaži Playa Pescadores, ki je tudi polna lokalov in restavracij. Zraven Playa Pescadores pa je še Paya Santa Fe in Paradise Beach. To so tri plaže, kjer hotelske verige še niso postavljene. Naslednja takšna plaža je še Playa Mirador, ki sicer ni idealna za kopanje, omogoča pa ogromna skala v morju čudovito razgledno točko. Celotni obalni del Tuluma sva raziskala s kolesom.

CENOTE

Verjetno se sprašuješ kaj so cenote, tudi jaz sem se to vprašala, ko sem prvič slišala to besedo. Cente so nekakšni bazenčki ai jame s sladko vodo, kjer se lahko kopate. Cenote so kraške jame, ki so značilne za tropski kras. Cenote so zelo pomembne za celoten polotok saj že vso zgodovino predstavljajo vir sladke vode. Maji so jih imeli za svete in so vanje tudi darovali darove, prav tako pa so v nekaterih našli ostanke trupel. Maji so pili vodo iz cenote in so jih varovali.

Vsaka cenote ima vstopnino in svoja pravila. V večini cenote se morate stuširati, preden se lahko v jami kopate. V okolici Tuluma je ogromno cenote, midva se na koncu nisva mogla odločiti v katero bi se odpravila, zato sva se odločila za najbližjo, in to je bila cenote Calerva, ki je od Tulum centra oddaljena 3 km. Cenote Calerva je pol odprta cenote, v katero lahko splezate po lestvi ali pa vanjo skočite. V jami so tudi netopirji in verjetno tudi kakšne ribe. Okrog cenote so ljubki stolčki in tudi majhen bar s pijačo in hrano. Vstopnina se mi je zdela kar zasoljena, in sicer 250 MXN (12,7 €) na osebo.

Lepe cenote (po prebiranju tujih blogov), ki so v bližini Tuluma pa naj bi bile še Big Cenote, Cenote Zacil-Ha, Cenote Tankah in Cenote Casa Turtuga. Vsaka izmed teh cenote ima svojo vstopnino in svoja pravila glede vstopa. Na začetku so vedno zaposleni, ki poberejo vstopnino in povedo pravila.

LAGUNA DE KAAN LUUM

Laguna je iz centra Tuluma oddaljena 11 km. Do nje bi se lahko odpravila z avtom, vendar sva se odločila za kolo. Vozila sva se kar po avtocesti, saj je to nekaj popolnoma normalnega za Tulum. Laguna je čisto, plitvo jezero okoli globokega osrednjega bazena (cenote) z zelenkasto vodo, visečimi mrežami in pomolom za plavanje. Vstopnina na osebo znaša 300 MXN (15 €). Najglobja točka lagune meri 80 m, ampak tam ni dovoljeno kopanje.

Midva sva na laguni zelo uživala, saj je bila voda izjemno čista, plitva in topla. Na laguni je tudi postavljen nekakšen razgledni stop, ki nudi razgled nad celotno laguno s pripadajočo cenote. Midva sva se kopala, uživala na visečih mrežah in gugalnicah, ki so del te lagune. V laguni plavajo tudi številne majhne ribice. Hrano in pijačo lahko imate zraven, na zgrajenih podestih je ogromno možnosti za piknik. V primerjavi z ostalimi obiskanimi cenote, mi je bilo na laguni všeč, ker je bila tako brez pravil. Ni pa bilo dovoljeno vnašanje pijače in hrane v vodo. Možnost je tudi, da si zraven prinesete kajak in z njim raziščete laguno.

RAZISKOVANJE TULUM CENTRA

Center Tuluma je brez znamenitosti, predstavljajte si ravno cesto in na obeh straneh ceste restavracije in trgovine. Nič ni preveč urejeno, vse je natrpano, ogromno avtomobilov, ampak mesto živi. Tukaj imate možnost nakupa različnih izdelkov in spominkov, še posebej veliko je pletenih stvari, kot so viseče mreže in lovilci sanj. Usedite se v eno izmed restavracij in opazujte utrip mesta in ljudi, ki hitijo vsak v svojo smer.

Kaj si še ogledati v okolici Tuluma?

NACIONALNI PARK: Reserva de la Biosfera Sian Ka’an

V Tulumu si je ogromno za ogledati, tako da če bi res želeli vse verjetno potrebuješ vsaj 5 celih dni. Če so vam všeč nacionalni parki, potem je vsekakor vreden ogleda Reserva de la Biosfera Sian Ka’an. Tukaj nudijo vožnjo s čolnom po reki in opazovanje flore in favne na območju. Midva se za ta izlet nisva odločila, saj nama je zmanjkalo časa, če bi ostala še kak dan dlje, pa bi bil ta izlet vsekakor na najinem seznamu. Mislim, da je na ta izlet najlažje iti organizirano iz Tuluma. V Tulumu je na glavni cesti kar nekaj turističnih agencij, ki nudijo tak izlet.

MAJEVSKE RUŠEVINE COBA

Majevske ruševine Coba so zelo opevane in tudi zelo turistične, saj so izjemno blizu Tuluma. Iz Tuluma so namreč oddaljene le 47 km. Midva se za ogled teh ruševin nisva odločila, saj sva imela v naslednjih dneh v načrtu raziskati kar precej majevskih arheoloških središč. Če sem iskrena na Jukatanu je toliko majevskih ruševin in cenote, da je nemogoče oddelati vse, zato se je preprosto potrebno odločiti kaj ja in kaj ne.

Kje jesti v Tulumu

Po resnici povedano mi nobena restavracija ni ostala tako zelo v spominu, da bi lahko to napisala. Lahko pa napišem, da mi je bila hrana v vseh restavracijah zelo všeč, niti enkrat nisva v Tulumu jedla slabo. Restavracij pa je ogromno, tako da je bilo včasih prav težko izbrati. Restavricije imajo včasih jedilnike že ob cesti in lahko pogledate kaj bi jedli. K ceni, ki je napisana na jedilniku pa si določene restavracije že prištejejo 10 -15% napitnine, določene tega ne naredijo, ampak pričakujejo vsaj 10% napitnino.

Izpostavila bi le Palma Central (Av. Kukulkan 6, Palma Central, 77760 Tulum, Q.R., Mexico) – to je nekakšen food truck, kjer so različni štanti z mehiško in tujo hrano. Ambient je čudovit, malenkost odmaknjen z lesenimi mizami in stolčki, vse skupaj pa je lepo okrašeno v mehiškem stilu. Tudi hrana je bila odlična.

Na začetku ulice Avenida Coda imajo vsak večer tudi te »mini prikolice«, kjer pripravljajo mehiški fast food kot so takosi na različne načine. Midva sva se enkrat odpravila sem na večerjo, en takos je stal 20 MXN in je bil dejansko najboljši takos, kar sva jih jedla v Tulumu. Si pa moraš naročiti več teh takosov, da se naješ.

Tulum: Kje nočiti?

LAGOON BOUTIQUE HOTEL – LUXURY CHAMAN EXPERIENCE o. Za 4 noči brez zajtrka sva zapravila 190€ (3775 MXN). Z najino nastavitvijo sva bila izjemno zadovoljna. Lokacija je sicer malenkost odročna, ampak če imate namen najeti kolo, potem je hotel le 5 min iz centra s kolesom. Hotel je majhen in butični, z dvema bazenoma (en bazen na vrhu, drugi na tleh v notranjosti hotela), sobe so bile čiste z balkonom in ekstremno velike. Imela sva tudi svojo kuhinjo z opekačem in mikrovalovno pečico.

Hotel pa nudi tudi kavico čez cel dan in mini kuhinjo v skupni uporabi. Lastnik hotela je bil izjemno prijazen in nama v pomoč, sicer njegova angleščina ni na visokem nivoju, ampak smo se lahko popolnoma vse dogovorili. Direktno v hotelu je tudi možnost najema koles, na dan najem kolesa satane 150 MXN.

Celoten potopis najinega potovanja najdeš tukaj: Mehika Jukatan potovanje. Po Tulumu pa sva pot nadaljevala v Bacalar, kjer sva uživala v nebeških modrih barvah.

The post Tulum Mehika: 4 dni popolnega užitka appeared first on Strani Sveta.