Nastopil je čas, da raziščeva najino prvo kolonialno mescete na polotoku Jukatan v Mehiki. Iz Xpujil – Calakmul džungle sva pot nadaljevala v Campeche. Na poti sva se ustavila še v majhni vasici Champoton in na majevskih ruševinah Edzna. V Campeche sva preživela en večer in cel naslednji dan, kar je bilo ravno dovolj za doživetje mesta in uživanje v raziskovanju starodavne španske arhitekture. V nadaljevanju preberi zakaj v Campeche, kaj si ogledati v Campeche, kje dobro jesti in kje prenočiti.
Campeche: Obmorsko kolonialno mestece
Campeche je tipičen primer pristaniškega mesta iz španskega kolonialnega obdobja v Novem svetu. Zgodovinsko središče je ohranilo zunanje obzidje in sistem utrdb, namenjenih obrambi karibskega pristanišča pred napadi z morja. Campeche ima staro mestno jedro, ki je turistično tudi najbolj zanimivo in se nahaja za obzidjem.
Pred obzidjem je Campeche tudi gosto poseljen, vendar je arhitektura popolnoma drugačna. Zanimiv del, ki si ga je vredno ogledati pa je tudi promenada, ki poteka ob morju. Campeche je edino obalno mesto, ki nima urejene plaže, kar je morda malo žalostno, glede na to, da so tukaj čudoviti sončni zahodi.
Morje je bilo izhodišče za ustanovitev mesta San Francisco of Campeche (krajše Campeche), gradnja vojaškega obrambnega sistema pa je usmerjala urbano rast in razvoj tega obzidanega in baročnega mesta. Izbran je bil urbanistični šahovski načrt (vse ulice so bolj kot ne pravokotne) s trgom Plaza Mayor, obrnjenim proti morju in obdanim z vladnimi in verskimi zgradbami.
Obzidje zapira nepravilni šesterokotnik, ki ustreza obrambnemu pasu. Okoliška območja, imenovana »barrios« obsegajo verske zgradbe, civilno in vojaško arhitekturo z značilnostmi renesanse in baroka s poudarkom na vojaški arhitekturi. Leta 1893 so porušili del obzidja, da bi odprli prostor s pogledom na morje, glavni trg pa so spremenili v javni park Parque de Moch Couoh.
Začetki nastanka mesta segajo v 16. stoletje s prihodom Špancev. Campeche je bilo najpomembnejše pristanišče tistega časa in je imelo pomembno vlogo pri osvajanju in evangelizaciji polotoka Jukatan, Gvatemale in Chiapasa. Zaradi svojega trgovskega in vojaškega pomena je bilo drugo največje mesto v Mehiškem zalivu, takoj za Merido.
Zaradi svojega pristaniškega pomena in dostopa do morskih poti je bilo mesto pogosto žrtev piratov. Kot mesto, kjer se vkrcavajo naravna bogastva celotnega polotoka, so Campeche, tako kot druga karibska mesta, v drugi polovici 16. stoletja sistematično napadali pirati, zato je bil vzpostavljen obsežen obrambni sistem.
Ta vojaški obrambni sistem v sredini 17. stoletja ni bil ustrezen in je bil slabo strateško zasnovan, zato je bila odobrena nova utrdba, šestkotno obzidje, ki vključuje osem bastionov, štiri vrata in obzidje, gradnja pa se je začela leta 1686 in končala leta 1704. Kasneje so bili za dokončanje sistema utrdb zgrajeni reduta San Jose na vzhodnem hribu in reduta San Miguel na zahodnem hribu.
Vse opisano in celotna zgodovina mesta se še danes odraža skozi ulice in arhitekturo, ki je nepozabna v mestu Campeche. Mesto je pravi kolonialni biser, bogat z arhitekturo in je z razlogom na UNESCO seznamu kulturne dediščine.
Campeche: Kaj si ogledati na poti iz Xpujil v Campeche
Champoton
Obmorska vasica Champoton se nahaja kakšno uro pred Campeche. Midva sva se ustavila tukaj na pijači in na prigrizku. V center vasice nisva šla, ustavila sva se le ob morju, kjer so v pasu nanizane res domače restavracije. Nakjlučno sva se ustavila v eni, da sva se osvežila in zraven pojedla res odlične empanade.
Mesto je res domaže, skoraj nič turistično, zato tudi ne zgleda najbolj urejeno, prav tako sva midva imela občutek, da počasi vse propada.
Med nizom restavracij boste sigurno našli kak kotiček, kjer boste lahko pogledali na morje – Gulf of Mexico in uživali v razgledu. Midva sva tukaj opazovala pelikane, kako so pogumno vzletali in sunkovito pristajali v morju ter lovili ribe.
Edzna starodavno majevsko mesto
Iz Champoton sva pot nadaljevala v Edzno, potrebovala sva 1h (76 km). Edzna je nekoliko zamaknjena v notranjost in ni direktno na poti med Champoton in Campeche. Edzna naju je s svojimi ruševinami izjemno navdušila. Midva sva za celoten ogled potrebovala 2h, vstopnina pa je znašala 75 MXN.
Najznamenitejša stavba na najdišču je glavni tempelj, ki se nahaja na trgu. Zgrajen je na 40 m visoki ploščadi in omogoča širok pregled nad okolico. Na ploščad se lahko povzpnete, na vrh templja pa se več ne more splezati. Druga pomembna stavba na trgu je igrišče, kjer so igrali znano igro pok-ta-pok. Edzná je bila naseljena že leta 400 pr. n. št. in je bila opuščena nekje do leta 1500 n. št. V času zasedbe je bila vzpostavljena vlada, katere moč je bila legitimirana z odnosom med guvernerji in božanstvi. V pozno klasičnem obdobju je bila Edzná del Calakmula.
Arhitekturni slog tega najdišča kaže znake Puuc sloga, čeprav je precej daleč od najdišč Puuc Hills (tukaj najbolj znano najdbišče je Uxmal). Propad in morebitna opustitev mesta Edzná še danes ostajata skrivnost.Edzná je bila odkrita leta 1907, prva organizirana izkopavanja pa so se začela leta 1958.
Kaj si ogledati v Campeche
Sprehod po promenadi
Če se boste odpravili v Campeche boste zagotovo uživali v sprehodu po urejeni promenadi ob morju. Promenada je zelo dolga, tako da si vzemite čas. Tukaj je tudi ogromno ptic, še posebej pelikanov, ki jih je bilo pravi užitek opazovati. Ob promenadi je tudi ogromno spominskih kipov in klopc, na drugi strani ceste pa so v nizu razvrščene različne restavracije in bari.
Sprehod po uličicah po starem mestnem jedru
To je nekako glavna atrakcija Campeche. Ulice so vzporedne in pravokotne, nizke in izjemno barvite hiške pa krasijo prav vsako ulico v starem mestnem jedru. Večina hiš ima tudi bele obrobe okrog vrat in oken, prav tako pa imajo nad okni nekakšne arhitekturno dovršene senčnike. Velika okna imajo tudi kovinske balkone. Vse skupaj izgleda kot v nekakšni pravlici in tako, kot da bi vse hiške naredil isti arhitektet, ki je uporabljal le pet različnih barv.
Uživanje na čudovitem trgu Plaza de la Independencia
Trg je skoraj pravokotne oblike, izjemno lepo zasnovan in zelen. Tukaj je tudi središče celotnega dogajanja, prav tako se tukaj nahajajo vse pomembne stavbe. Na trgu se nahaja čudovita katedrala, muzej El Palacio in čudovita temno rdeča stavba z dvojnimi oboki, kjer so danes različne trgovine.
Sprehod po ulici Calle 59
Ulica Calle 59 je vsekakor najbolj živahna ulica, čeprav je bilo v času najinega obiska tudi tukaj precej mirno. Ta ulica je bila okrašena s trakci, fasade hiš so tukaj najbolj obnovljene in najbolj pisane. Na obeh straneh ulice pa se nahaja ogromno restavracij in barov. Midva sta se tukaj ustavila na kavici, prav tako pa še zvečer na večerji in pijači, ker je bilo res prijetno vzdušje. Ulica Calle 59 je izjemno dolga in poteka praktično skozi celotno staro mestno jedro. Začne se pri parku Plaza de La República in poteka vse do druge strani starega mestnega jedra in se tako konča pri starih vratih Puerta de Tierra.
Ogled obzidja in manjšega muzeja: Museo de Arquitectura Maya Baluarte de Nuestra Señora de la Soledad
To je res majhen muzej, ki na kratko predstavi zgodovino Majev. Tukaj pa se nahaja tudi znana obrazna maska, ki so jo našli v Calakmulu. Maska je bila najdena leta 1984 v grobnici I strukture VII v Calakmul, ene najznamenitejših majevskih rodbin klasičnega obdobja. Na tem najdišču je bilo doslej najdenih devet pogrebnih mask. Maska je iz kamnine imenovane žad, ki je bila značilna za Calakmul.
Vstopnina za muzej je znašala 75 MXN, v vstopnico pa je bil vštet tudi vstop na del starodavnega mestnega obzidja. Iz obzidja sva imela res čudovit razgled na barvite hiške, tako da sva bila zelo vesela, da sva se odločila za obisk tega muzeja in obzidja.
Vožnja z vlakcem El Romanero
Na Plaza de la Independencia stoji vlakec imenovan El Romanero. El Romanero vas zapelje po starem mestnem jedru, promenadi ob morju in še treh drugih soteskah (bario). Vstopnica stane 100 MXN, vožnja pa traja 1h. Nama je bil tak izlet zelo všeč. Ni pa nama bilo všeč, da so zelo neorganizirani. Vlakec pelje, če se nabere vsaj 5 ljudi. Midva sva želela na izlet zjutraj in ker ni bilo ljudi naju niso peljali.
Prišla sva zopet čez eno uro in spet ni bilo dovolj ljudi. Na vožnjo sva lahko šla šele ob 15:00, ko se je nabralo dovolj ljudi. Karto kupiš 10 min preden vlakec odpelje in, ko vidijo da je dovolj ljudi začnejo prodajati karte. To se mi je zdela res prava potrata časa in bi lahko bili malo boljše organizirani, ampak ja, ne moreš nič, tako pač imajo. Morda moj nasvet, če se odločite za vožno z vlakcem, odpravite se popoldan, saj je očitno takrat več ljudi.
Obisk tržnice Mercado Campeche
Tržnica v Campeche se nahaja izven mestnega obzidja, ampak v neposredni bližini. Tukaj prodajajo praktično vse, od oblačil, sadja, mesa, rib in pripravljene hrane. Na tržnici se odvija tisto pravo meščansko življenje, vsi nekaj prodajajo, ljudje hitijo vsak v svojo smer, vonjave pa so tudi svojevrstne. Nama je vedno všeč pogledati te lokalne tržnice, saj vedno veliko povedo o življenju domačinov. Če se boste odločili tukaj jesti, boste zagotovo našli slasten obrok po nizki ceni.
Sončni zahod in črke Campeche
V Campeche je eden izmed lepših sončnih zahodov. Vsak dan se v času sončnega zahoda nabere precej ljudi na pomolih promenade in opazuje konec dneva. Tudi midva sva se en dan odpravila na znameniti sončni zahod, res je bil čudovit. Še dodatno so ga polepšale jate ptic, ki so preletavale nebo. Midva sva sončni zahod opazovala pri velikem barvitem napisu Campeche – Letras Campeche.
Dogajanje na trgu Plaza de La República
Na Plaza de La República se vsaj po mojem občutku vedno nekaj dogaja. Ko sva prispela v mesto je bilo vse pripravljeno za stojnice, naslednji večer pa je bil tukaj postavljen že oder, kjer je nastopala skupina iz Campeche. Bila je varianta nekakšnega mehiškega orkestra, igrali pa so poznane skladbe, saj so jih ljudje iz publike poznali in skupaj z njimi prepevali. Nama je bil koncert izjemno všeč in sva v glasbi uživala.
Campeche: Kje jesti?
Campeche je zelo bogat z različnimi restavracijami, tako da boste dejansko imeli težavo katero izbrati, ker jih je ogromno. Na promenadi ob morju so nama bile všeč naslednje: Ruta 66, tukaj sva res dobro jedla in pila, hkrati pa je bilo izjemno ugodno. Všeč nama je bil tudi Whiskylucan, tukaj imajo večino pijače in hrane za 20 MXN (cca 1€). Zraven pa je še Campeche Street food, ki pa naju ni navdušil, saj so imeli le 4 majhne tovornjačke pretežno z azijsko hrano.
Na pijačo in večerjo pa sva se odpravila tudi na ulico Calle 59, kjer je izbira restavracij ogromna. Midva sva se odločila za eno, kjer je bilo največ ljudi in bila s hrano ter pijačo zalo zadovoljna. So pa seveda tukaj cene višje kot v restavracijah ob promenadi.
Campeche: Kje nočiti?
Midva sva nočila v Hotel del Paseo Campeche. Za 2x nočitev z zajtrkom sva plačala 96€ (1900 MXN). Žal s tem hotelom nisva imela sreče, mogoče je bil pred 10. leti to super hotel, danes pa propada, ker ga ne vzdržujejo. Soba je bila umazana, pipe pa tako zamašene od vodnega kamna, da je bilo tuširanje skoraj onemogočeno. Vse kar je bilo v redu glede hotela je bila lokacija, saj se hotel nahaja v starem mestnem jedru.
Ko sem iskala hotel za Campeche sem se odločala med tremi. Oba hotela sta navedena spodaj in menim, da bi bila oba boljša od najinega izbranega:
- City Express Campeche: hotel v starem mestnem jedru z oceno 8 na Bookingu, izjemno sodobno opremljen.
- H177 Hotel: starensko opremljen hotel v starem mestnem jedru z majhnim bazenom.
Pot iz Campeche sva nadaljevala v glavno mesto Jukatana – Merida. Če te zanima celotno najino potovanje po Jukatanu, klikni tukaj.
