Merida je glavno mesto regije Jukatan in tudi največje mesto na polotoku Jukatan. Merida je mesto, ki nikoli ne spi. Na številnih trgih, ki so čudovito zarasli z zelenjem potekajo najrazličnejše prireditve. Midva sva bila v Meridi v času Dia los Muertos (mehiški Halloween ali dan spomina na mrtve), ki ga jemljejo izredno resno in je verjetno takoj za Božičem to največje praznovanje, ki jih poznajo.
Celoten potopis najinega potovanja po Jukatanu najdeš v prispevku: MEHIKA Jukatan potovanje
V tem prispevku te čaka kaj vse si ogledati v Meridi, kje dobro jesti v Meridi, kje prenoči in kam na super izlete iz Meride. Merida je veliko mesto, ki nudi ogromno priložnosti in ogromno ponuja. Od tukaj lahko greste na izlete praktično po celotnem Jukatanu. Midva sva nadaljevala pot iz Campeche in tako prispela v Merido.
Merida: Glavno mesto Jukatana
Merida ima izjemno bogato kulturno dediščino, ki je rezultat kombinacije majevske in španske kulture v kolonialni dobi. Bilo je prvo mesto, ki je bilo imenovano za ameriško prestolnico kulture in je edino mesto, ki je ta naziv prejelo dvakrat.
Katedrala v Meridi je bila zgrajena konec 16. stoletja s kamni iz bližnjih majevskih ruševin in je znana kot najstarejša katedrala na celinski Ameriki. Bogata zgodovinska dediščina se izraža v ulicah in samem utripu mesta. Mérida pogosto velja za najvarnejše mesto Mehike in eno najvarnejših mest v Ameriki.
Mesto Mérida je leta 1542 ustanovil Montejo y León in ga poimenoval po mestu Mérida v Španiji. Zgrajena je bila na majevskem mestu T’hó. Izklesani majevski kamni iz starodavnega T’hoja so bili uporabljeni za gradnjo španskih kolonialnih stavb in tudi katedrale. V zgodovinskem središču mesta Mérida še vedno stoji veliko arhitekture iz kolonialnega obdobja 18. stoletja in 19. stoletja.
Od kolonialnih časov do sredine 19. stoletja je bila Mérida obzidano mesto, katerega namen je bil zaščititi prebivalce polotoka in pred občasnimi upori avtohtonih Majev. Nekaj starih španskih mestnih vrat je ohranjenih, vendar se je sodobna Mérida razširila precej dlje od starega mestnega obzidja.
Konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je okolica Meride cvetela od proizvodnje henequéna (rastline iz katere do delali vse vrste vrsti). Merida je zaradi tega postajala izjemno bogato mesto, na tak način so nastale tudi številne haciende.
Leta 1905 se je začelo korejsko priseljevanje v Mehiko. Ti prvi korejski priseljenci so se naselili v okolici Méride kot delavci na plantažah henequena. Do začetka leta 1900 so se proizvodne dejavnosti nanašale predvsem na milo, tobačne izdelke, usnje, melaso in rum.
Mérida ima enega največjih historičnih starih mestnih jeder v obeh Amerikah (presegata ga le Mexico City in Havana na Kubi). Kolonialne hiše, ki še danes krasijo mestne ulice, so v različnem stanju propadanja in obnove; zgodovinsko središče Meride trenutno doživlja preporod, saj se v stare stavbe seli vse več ljudi in oživlja njihovo nekdanjo slavo. Mérida je kulturna in finančna prestolnica polotoka Jukatan ter glavno mesto zvezne države Jukatan.
Kaj vse si ogledati na poti do Meride
Arheološko središče Uxmal
Midva sva si arheološko najdišče želela ogledati, saj po vsem prebranem in slikah mora biti magično in čudovito. Zapeljala sva na parkirišče, kjer so zahtevali plačilo 60 MNX. Skoraj bi že plačala, potem pa nama je eden izmed zaposlenih rekel, da z nahrbtniki ne moreva na arheološko najdišče. Vzela bi lahko le telefon in denarnico, vse ostalo pa bi morala pustit v avtu.
Nikjer drugje tega ne zahtevajo, tudi na Chichen-Itzi ne, ki je res zelo turistična točka. Ker seveda nihče ne odgovarja, če bi nama kdo vdrl v avto, sva se odločila, da raje ne greva na ogled Uxmala. Pred dnevi so nama že vdrli v prtlažnik avta, ampak je bil avto prazen, zato ni bila povzročena nobena škoda. Ne morem trditi z zagotovostjo, če res ne smeš z nahrbtnikom na arheološko najdišče, ampak naju žal niso spustili, nahrbtnikov (kjer sva imela tudi prenosne računalnike) pa nisva želela pustiti na parkirišču.
Kaj si ogledati v Meridi
Sprehod po ulicah in občudovanje barvitih hišk
Merida je kolonialno mesto, zgrajeno iz številnih nizkih in barvitih hiš. Ulice med seboj povezujejo živahni parki s številnimi restavracijami. Meni so bile najbolj všeč naslednje ulice:
- Calle 60: čudovita ulica, polna prodajaln s spominki in restavracijami, ki vodo do Plaza Grande
- Calle 62: vzporedna ulica Calle 60, tudi tukaj je ogromno prodajal spominkov in simpatičnih restavracij.
- Calle 61: ulica, ki povezuje Calle 60 in 62 in poteka ob Plaza Grande. Ulica je izjemno živahna, s številnimi trgovinami in ogromno slaščičarno.
- Paseo Montejo: Na znameniti aveniji Paseo de Montejo se nahaja spomenik Gonzalu Guerreru. Guerrero je bil španski pomorščak, ki je doživel brodolom, se poročil s pripadnico Majev in se pozneje skupaj z Maji boril proti španski osvojitvi Jukatana. Konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je okolica Meride cvetela od proizvodnje henequéna (rastline iz katere do delali vse vrste vrsti). V kratkem obdobju na prelomu iz 19. v 20. stoletje naj bi bilo v Meridi več milijonarjev kot v katerem koli drugem mestu na svetu. Posledice te koncentracije bogastva so vidne še danes. Številne velike in razkošne hiše še vedno krasijo glavno avenijo, imenovano Paseo de Montejo, čeprav je danes le malo takšnih, v katerih živijo posamezne družine. Številne od teh hiš so bile obnovljene in danes služijo kot poslovne stavbe za banke in zavarovalnice.
Plaza Grande
To je osrednji in največji park v centru Meride. Tukaj boste našli tudi znamenite črke Merida in Catedral de Mérida – San Ildefonso, ki je bila zgrajena v kolonialnih časih. Katedrala je iz 16. stoletja z izrazito renesančno arhitekturo. Material za gradnjo katedrale pa so dobili iz kamnov majevskih ruševin. Tudi na tem trgu je vsak dan izjemno živahno, saj trg obišče ogromno ljudi hkrati pa je tukaj tudi pestro dogajanje. V času najinega obiska sva na tem trgu lahko opazovala uprizoritev igre pok-ta-pok.
Sedenje na slavnem stolčku Ti in jaz
Stoli “ti in jaz” ali “sillas tu y yo” so tisti, ki temu čudovitemu mestu dajejo edinstveno kakovost. V kateri koli drugi mehiški zvezni državi je zelo redko najti obilico “sillas tu y y yo”. Te stole lahko vidite po vsej Meridi. Na njih lahko sedita dve osebi, saj sta praktično dva stola združena v enega. Stoli so skoraj vedno bele barve in so povezani z ročaji na nasprotnih straneh, tako da ko sedite, ste obrnjeni proti drugi osebi.
Te stole običajno uporabljajo zaljubljenci, prijatelji ali ljudje, ki jih povezuje medosebni odnos. Stoli “tu y yo” so postali del jukatanske kulture in identitete. Ti stoli so vidni predvsem na Trgu neodvisnosti (La Plaza Grande). Stoli so bili tukaj nameščeni leta 1915 med preurejanjem Trga neodvisnosti.
Zakaj so takšni stoli nastali ni znano, obstaja pa ljubka legenda, v katero verjamejo mnogi prebivalci Meride. Legenda pravi, da je bil nekoč v Meridi zelo zaščitniški oče, ki je imel hčerko, ki se je takrat videvala s fantom, ki ji je bil zelo všeč. Hčerka je očetu povedala, da želi iti s fantom ven, vendar jo je pretirano zaščitniški oče vprašal: “Za kaj?”, ona pa je odgovorila: “Samo za pogovor”.
Oče se je strinjal, da bo šla ven in se pogovarjala s fantom, toda ko sta se fant in dekle usedla na običajno tradicionalno klop, je oče videl, kako blizu sta sedela drug ob drugem, zato se je takrat odločil ustvariti te stole. Tako sta se lahko fant in punca udobno pogovarjala, ne da bi morala sedeti drug poleg drugega.
Počitek v enem izmed številnih parkov
Merida ima res neverjetno število majhnih, vendar čudovito urejenih parkov. Vredni ogleda so vsekakor:
- Parque de Santa Lucía: manjši park s številnimi restavracijami, ki imajo mize in stole razporejene po celotnem trgu. Številne večere se tukaj odvijajo tudi različne prireditve. Cene v tukajšnjih restavracijah pa so precej navite.
- Parque de los Hidalgos: manjši trg, kjer boste našli veliko prodajalcev »ročnih« izdelkov.
- Parque de Santa Ana: na tem parku sva se strašansko zabavala, saj sva tukaj našla veliko lokalnih restavracij s tipično hrano, plastičnimi stoli in mizami. Edinstven je bil način, kako te zaposleni vabijo v restavracijo. Med seboj (zaposleni v različnih restavracijah) se prav prepirajo, so izjemno vztrajni in sploh ne odnehajo. Midva sva se temu zelo nesmejala, hrana pa je bila tukaj odlična. Na tem trgu boste našli tudi obromno prodajalcev marquesitas – tradicionalne palačinke na Jukatanu.
Vožnja z turističnim avtobusom po Meridi – Turibus
Midva sva se odpravila tudi na 2 h dolgo vožnjo s Turibus, čeprav nisi mogel nikjer izstopiti, ima ta avtobus odprto streho, tako da je bilo super. Avtobus naju je peljal po centru Meride in tudi po sosednjih predelih, tako da sva malo spoznala tudi stanovanjski del Meride.
Avtobus pa vas pelje tudi po Paseo Montejo, tako da če ne želite hoditi peš po tej dolgi ulici je možnost tudi, da se zapeljete z avtobusom. Cena za vožnjo je bila 120 MXN (cca. 6€). Turibus stoji pri katedrali Catedral de Mérida – San Ildefonso vsake pol ure ali vsako uro, odvisno od sezone.
Enodnevni izleti iz Meride
V Meridi je ogromno možnosti za enodnevne izlete, saj boste na ulicah našli res veliko turističnih agencij, ki ponujajo izlete v vse konce Jukatana. Cene so pri posameznih agencijah različne, tako da je super, če se greste pozanimat vsaj v tri različne. Ponudba iz Meride je takšna, da praktično ne potrebujete avta in lahko iz Meride raziščete vse glavne znamenitosti Jukatana.
Celestum
Midva sva se odločila za enodnevni izlet v Celestum, za izlet sva plačala 1000 MXN (cca 50 €) na osebo. Iz Meride v Celestum je cca. 90 km (1h in 20 min) vožnje. Lahko bi šla tudi sama z avtom, ampak sva želela iti organizirano, saj sva šla v Celestumu v nacionalni park gledat flaminge, kamor te peljejo s čolnom, če si v skupini po 6. Mi smo bili že skupina in smo se lahko dikektno vkrcali na čoln, če bi šla pa v lastni režiji, pa bi verjetno morala počakati, da bi si čoln s kom delila ali pa bi morala plačati pač več zanj.
Reserva de la Biosfera Ría Celestún
Vožna s čolnom po reki Ria Celestum traja cca. 2h. Reka je rjavo-rdeče barve zaradi alg, ki proizvajajo beta – karoten, posledično so tudi flamingi, ki se s tem prehranjujejo pink barve. Midva sva v vožnji nadvse uživala, saj sva tukaj opazila ogromno različnih vrst ptic.
Izlet je potekal tako, da smo se najprej vozili nekaj časa, nato pa smo čoln privezali in se po poti odpravili do lesenega podesta, kjer smo lahko opazovali flaminge. Tukaj flamingi živijo v svojem naravnem okolju, zato ni garancije, da boste flaminge videli. Midva sva jih videla cca. 10 pa še to so bili izjemno daleč. Prav tako konec oktobra ni najboljši čas za opazovanje flamingov v Celestum, šele novembra začnejo prihajati na to lokacijo, saj so flamingi ptice selivke.
Po ogledu flamingov sledi ponovno vožnja po reki, nato pa še vožnja po naravnem kanalu iz mangorov, kar nama je bilo nepozabno. Korenine mangrov so segale več kot 2 m iz vode, listje mangrov pa je zaraščalo nebo, voda tukaj je bila zaradi sončne svetlobe oranžno – rdeča.
Naša zadnja postojanka je bila Ojo de Agua Ría Celestún – nekakšen cenote, kjer se lahko v določenih delih leta kopaš, ampak v času najinega obiska to ni bilo mogoče. Postojanka mi je bila zelo všeč, saj sva čisto po naključju tukaj videla čapljo Tigrisoma mexicanum (Tigrasta čaplja z golim grlom), ki je dejansko zelo redka vrsta in živi le v Srednji Ameriki na določenih območjih.
Po končani vožnji smo se odpeljali na plažo v Celestum in tako sva se imela možnost kopati še v Mehiškem zalivu. Voda morja v Mehiškem zalivu je poponoma drugačne barve in ni pravljično turkizno modra kot v Karibskem morju.
To je tudi glavni razlog, da na severnem delu Jukatana turizem ni tako zelo razvit kot na južnem delu, kjer je Riviera Maya, ki ponuja turkizno modro Karibsko morje. Ustavili smo se pri restavraciji Poseidon, ki je direktno ob morju. V zameno, da pri njih nekaj popijete ali pojeste, nudijo brezplačne ležalnike na plaži, prav tako pa imajo svoj bazen na plaži z barom v vodi. Žal pa že vse skupaj malo propada in bi restavracija nujno potrebovala renovacijo.
Merida: Kje jesti?
V Meridi sva vedno izjemno dobro jedla, bi pa vsekakor izpostavila naslednje restavracije:
- Cultural Market M60: zelo lepo urenen Street Food Market, ki je nekoliko odmaknjen iz glavne ulice. Tukaj si lahko na različnih štantih naročite različno in tipično mehiško hrano. Imajo tudi oder z živo glasbo. V času najinega obiska sva uživala v prepevanju in igranju kubanske skupine.
- Parque de Santa Ana: odločite se za večerjo v eni izmed lokalnih restavracij. Cene tukaj so zelo ugodne, hrana pa tipična mehiška in vrhunska.
- Cafe Chuch: tipična hrana Jukatana po ugodnih cenah. Hrana je bila fenomenalna, jedla sva piščanca, pripravljenega na prav poseben način. Slabost je edino ta, da nimajo miz zunaj.
- Coyote Maya: malenkost dražja restavracija z vrhunsko hrano in čudovitim ambientom. Možnost večerje/kosila je samo notri, ampak je ambient res izjemno simpatičen.
Merida: Kje nočiti?
V Meridi sva bila 3 dni, nočila pa sva v hotelu Hotel Santa Maria Merida. Za 3x nočitev sva plačala 120 € (1996 MXN). Hotel je imel res vrhunsko lokacijo, v središču starega mestnega jedra z zasebnim parkiriščem. Soba je bila solidno opremlejna in velika. Hotel je imel tudi manjši bazen, kjer sva se lahko osvežila. Nama je bil hotel izjemno všeč, sploh za ceno, ki sva jo plačala.
Merida v času Dia los Muertos
Merida v času Halloweena (po mehiško Dia los Meuertos) je polna različnih festivalov in prireditev. Celotno mesto je bilo okrašeno, imela pa sva tudi možnost opazovanje povorke. Vsi sodelujoči so bili nerejeni v različne verzije Catrine. Na tak način, čez slavje se spominjajo pokojnih svojcev. Postavijo jim tudi oltarje in nastavijo hrano.
V Meridi sva preživela skoraj 3 dni, pot sva nadaljevala v notranjost Jukatana, proti Izamal (rumeno mesto) do najine končne destinacije Valladolid, kjer sva prenočila.