TRADICIONALNA HRANA na Sardiniji se nekoliko razlikuje od tipične italijanske kuhinje. Vsekakor je tudi Sardinija prepoznavna po odličnih pizzah, testeninah, sirih, pršutu in olivah, ampak so k temu dodali še nekaj svojega. Zaradi otoške lege je Sardinija tudi zelo znana po morskih specialitetah. Tipične jedi so pripravljene na zelo preprost tradicionalen način, po receptih, ki se prenašajo iz roda v rod. Značilna je tudi tradicionalna priprava svežih in suhih testenin ter polnozrnati kruh. Glavne mesne jedi so sestavljene iz svinjskega in ovčjega mesa. V članku tradicionalna hrana na Sardiniji si lahko preberete več o tipičnih jedeh. 

TRADICIONALNA HRANA NA SARDINIJI

Tradicionalna hrana na Sardiniji – zajtrk

Na Sardiniji, enako kot v Italiji, na hitro popijejo espresso ali ristretto, ob tem pa pojedo sladki croissant; maslen, čokoladen ali z marmelado. V pekarnah na Sardiniji boste našli še številne druge tipične in božanske pekarske dobrote. Midva sva si želela vseeno malo več kave, kot le požirek, zato sva si naročevala caffe americano, ki pa ga pripravljajo na zelo različne načine. Ponekod so ga nama pripravili iz espressa in dolili toliko vode, da je bila kava zelo podaljšana, ponekod pa so ga nama skuhali kar iz dveh espressov.

TRADICIONALNE PEKARSKE JEDI SARDINIJE:

• • Spianata ali spianada kruh: znan tudi pod imenom cozzula ali panedda. Spominja na nekakšno pito ali na piedina kruh, gre pa za kruh okrogle oblike, ki je zelo tanek, na vrhu pa malenkost popečen. Sestavljen je iz dveh lističev in narejen iz enostavnih sestavin: pšenične moke, vode in kvasa. Na Sardiniji ga pečejo v peči na drva.
  • Music Paper, pane carasau (glasbeni papir): ko boste na Sardiniji se je nemogoče izognit temu kruhu, saj ga vsepovsod postrežejo zraven pogrinjka. Prav tako ga boste našli v vsaki pekarni in trgovini. Ta kruh je zelo tanek in lahek kot nekakšen nesoljen kreker. Je v obliki velikega kroga, ki se nalomi in poje. Sestavine so: durum moka, voda in sol, pečen je dvakrat v pečici na drva, da se doseže željena hrustljavost.

Kruh glasbeni papir – pane carasau

• • Casadinas in formagelle: mini pekovsko pecivo, polnjeno z rikoto ali pecorino sirom, začinjeno z žafranom in hrustljavo zapečeno.

Casadinas in formagelle – poskusila sva jih v Cagliariju na Mercati Civici San Benedetto

Tradicionalna hrana na Sardiniji – v restavracijah 

• V restavracijah vam zaračunajo coperto – pogrinjek, ki stane med 1 in 3 € po osebi. V določenih restavracijah za to ceno dobite samo pribor, po večini pa vam prinesejo košarico s kruhom, kjer je obvezen tudi music paper in olive, tako da lažje počakate na pravi obrok.

• ANTIPASTI (STARTER) predjed:

  Vsak meni se začne s tem. Predjedi pa so razdeljene še na mesne in vegetarijanske predjedi kjer najdemo razne narezke s pršutom, sardinskimi salamami, olivami, marinirano zelenjavo, artičokami in mozzarela kroglicami. Med morske predjedi spada bottarga (ikre glavatega ciplja ali tune) in burrida (marinirana morska mačka v koščkih).

Midva sva raje za predjed poskusila ligenj kot bottargo

• SARDINIJA – SIR:

  Na Sardiniji pridelujejo sir že 5000 let in tukaj pridelajo 80% italijanskega sira pecorino (trd ovčji sir). Sir ima zaščiteno oznako Slow Food in zaščiteno označbo porekla v skladu s pravom Evropske Unije. Sir zori približno šest mesecev dokler ni notranjost temno rumena z rjavkasto skorjico. Pridelajo pa tudi ogromno ovčjega kremnega sira, rikote, in posebnega sira, kot je npr. canestrati – sir s papriko in zelišči. Najbolj značilen ovčji sir je caprino in mehek sir crema del Gerrei, ki je kombinacija kozjega mleka in rikote. Zelo poseben sir, ki si ga ne bi želela poskusiti je formaggio marcio (casu marzu) – nekakšen gnil sir z živimi črvi. V članku Dnevnika si lahko preberete kako je ta sir narejen in celo to, da je vpisan v Guinnessova knjiga rekordov, kot najbolj nevaren sir na svetu.

Najrazličnejši siri na tržnici v Cagliariju – Mercati Civici San Benedetto

• SARDINIJA TESTENINE: 

  Testenine se na jedilniku pojavijo kot primi (prva jed).  Zraven testenin pa je prva jed lahko še tipičen risotto (rižota) ali gosta juha.

  • MALLOREDDUS (GNOCCHETTI SARDI): školjkasto zaobljene testenine iz zdroba, ki so začinjaje z žafranom v paradižnikovi omaki. Jaz sem ji preizkusila enkrat v zelenjavni verziji drugič pa z jurčki in so mi bili oboji zelo všeč. Lahko si jih naročite tudi v mesni ali morski obliki.

Gnocchetti sardi

• • CULURGIONES: spominjajo na raviole, polnjene z rikoto ali sirom pecorino v paradižnikovi omaki z zelišči. Na menijih lahko najdete tudi polnjene s pire krompirjem ali z mesom in čebulo. Original recept izvira iz Ogliastre, ampak boste culurgiones našli po celi Sardiniji. Midva sva jih preizkusila in so nama obema bili všeč.

Culurgiones v paradižnikovi omaki s češnjevim paradižnikom in baziliko (tradicionalna hrana na Sardiniji)

• • MACCARONES DE BUSA: to so testenine  podobne fužijem, s tem da so so krajše in ožje.
  • FREGOLA: zrnate testenine iz zdroba (kot nekakšne kroglice malo večje od kuskusa). Fregola pomeni drobtine. Za fregolo obstajajo številni recepti, vendar najbolj okusna in tipična je fregola z morskimi sadeži (vongole – školje in škampi) začinjena z žafranom in postrežena s kruhom. Na veliko jedeh boste okusili začimbo žafran, kar sploh ne preseneča, saj Sardinija v Italiji pridela največ te začimbe.

Fregola skupaj z vongole – školjkami (tradicionalna hrana na Sardiniji)

• • ZUPPA GALLURESE: Zuppa gallurese ali “zuppa cuata” je tipična jed Gallure. Beseda “zuppa” pomeni juho, vendar pravzaprav ta jed ni tekoča, čeprav se za pripravo jedi uporablja juha. Po strukturi je jed podobna lazanji. Jed je mešanica rezin kruha (lahko se uporabijo različne vrste kruha), sira, jagnjetine in  juhe, vse skupaj pa je zapečeno v peči.

• SECONDO (DRUGA ali GLAVNA JED):

  Na Sardiniji kot secondo strežejo različne vrste mesa in rib. Naj poudarim, da so na Sardiniji prebivalci še bolj mesojedi kot preostali Italijani. V restavracijah najdete različne vrste mesa pripravljene na tisoč različnih načinov. Še posebej priljubljeno meso je svinjina.

  • PORCHEDDU: to je sardinski odojek, ki je najbolj prepoznavna značilnost sardinske kuhinje in ga lahko poskusite v vsaki drugi restavraciji. Odojki so težki med 4 in 6 kg, pečejo jih tako dolgo, da imajo hrustljavo zapečeno kožico in mehko meso, nato pa jih pustijo stati na posteljici iz mirtinih listov.
  • AGNELLO in CAPRETTO: jagnječje meso. Tradicionalna sardinska jed je jagnjetina z artičokami.
  • JASTOG: je lokalna specialiteta predvsem v okolici Alghera, ki si ga lahko naročite pod imenom aragosta alla catalana (jastog po katalonsko). Po kuhanju se jastog servira v solati s paradižnikom in čebulo.
  • RIBE: najbolj tipične ribe za Sardinijo so glavati cipelj, tuna in morska mačka (dogfish).
  • MORSKI JEŽKI (RICCI): tudi te boste našli na menijih, ampak niso zelo pogosti, ponavadi jih postrežejo v kombinaciji s testeninami (špageti).

• PICE:

  Najrazličnejše pice najdete v vsaki restavraciji. V večjih mestih so značilne tudi fast food verige s picami, na štantih pa lahko kupite tudi samo kos pice. Pica je na Sardiniji najcenejši topli obrok, ki se ga dejansko naješ. Cene pic so med 6 in 8 €.

Celo bom sama pojedla 🙂

• SLADICE:

  • SEADAS:  je tradicionalna sardinska sladica, narejena iz ocvrtega peciva, polnjenega s sirom in prelita s toplim medom ali sladkorjem. Običajno se uporablja mladi sir Pecorino.
• 

  Seadas s toplim medom

  • OCVRTI RAVIOLI Z RIKOTA SIROM: mene je ta sladica spominjala na seadas, s tem da je bila trikotne oblike in ne okrogle tako kot seadas.
• 

  Ocvrti ravioli polnjeni z rikota sirom

  • AMARETTES: mandljevi piškoti, ki imajo v sredini mandelj. Sestavljeni so samo iz treh sestavin: sladkorja, jajc in mandljev.
  • PABASSINAS: kot nekakšni medenjaki, ki seveda vsebujejo mandlje, preliti s sladkorjem in posuti z mrvicami.
  • SADEŽ POMPIA: agrum z zaščiteno oznako Slow Food, se večinoma uporabljajo v sladicah in likerjih.

Amarettes in pabassinas skupaj na krožniku

SARDINIJA – RESTAVRACIJE S CENAMI

V vseh napisanih restavracijah sva midva jedla, ene so bile res zelo dobre, druge pa čisto povprečne. Cene v restavracijah so višje kot v Sloveniji. V povprečju sva za dve jedi in dve pijači plačala med 30 in 45 €.

FERTILIA: Restavracija Cohiba: Via Pola, 12, 07041 Fertilia SS, Italija

V Fertilii ni veliko restavracij. Midva sva se za Cohibo odločila zato, ker je bila nabito polna, vse ostale restavracije pa so bile prazne. Hrana nama je bila zelo všeč, jedla sva solato z različnimi siri in piščančji zrezek s pečenim krompirjem ter pila malo pivo. V tej restavraciji nisva rabila plačati pogrinjka. Za vse skupaj sva plačala 22 €.

ALGHERO: restavracija Bottega Deei Sapori Piazza: Municipio, 5, 07041 , Italija

V tej restavraciji sva jedla tradicionalno sardinsko hrano. Privoščila sva si fregolo, culurgiones, seadas in dva velika piva Ichnusa. Vse je bilo zelo dobro, osebno mi je bila to najboljša restavracija na Sardiniji, od vseh preizkušenih. Za vse skupaj sva plačala 43 €, od tega sta bila dva pogrinjka 4 €.

PORTO TORRES: fast food Pizzeria paninoteca Faine la piazzetta: Corso Vittorio Emanuele II, 89

To je nekakšna fast food pizzerija, kjer se pretežno ukvarjajo z razvozom pic. Naročiti je potrebno pri pultu, ne strežejo, pico pa dobiš kar v kartonu. Postrežba res ni najboljša, so pa pice odlične in poceni. Za dve pici in dve kokakoli sva plačala 15 €. Seveda pogrinjka niso računali.

CAPO CARBONARA: restavracija La Sorgente v kampu Camping Spiaggia del Riso Villasimius: Via degli Aranci, 2, 09049 Notteri, Villasimius CA, Italy

V kampu sva večerjala kar dvakrat. En večer sva šla na pico in pivo. Skupaj s pogrinjkom sva plačala 29,5 €. Naslednji večer pa sva si privoščila malloreddus, culurgiones, sardinske piškote, ocvrte raviole z rikota sirom in pol litra belega domačega vina. Za vse, skupaj s pogrinjkom, sva plačala 41 €. Cena dveh pogrinjkov je bila 5 €. Tudi ta restavracija nama je bila zelo všeč.

SANTA MARIA NAVARRESE: restavracija La Fontana: Via Lungomare, 4, 08040 Baunei OG, Italy

Ta restavracija nama je bila najmanj všeč. Jedla sva raviole v paradižnikovi omaki, ki niso bili najbolj okusni, pa še porcija je bila zelo mala in goveji steak ter krompir. Steak je bil dejansko nezačinjen zrezek na žaru. Za hrano in dva piva sva plačala 36 € s pogrinjkom. Dva pogrinjka sta stala 4 €.

OLBIA: restavracija il Vecchio Porto: Corso Umberto I, 10/12, 07026 Olbia OT, Italy

Tudi ta restavracija ni bila najboljša. Jaz sem jedla gnocchi z jurčki, ki so bili vloženi, zato je celotna jed imela okus po kisu. Jure pa si je naročil lignje, ampak dobil je samo en velik ligenj, ki ni bil najbolj okusen. Za hrano in dva mala piva sva plačala 32,5 €, skupaj z dvema pogrinjkoma, ki sta stala 3 €.

SARDINIJA – TIPIČNA PIJAČA

VINO: Tudi Sardinija prideluje svoje vino, ki pa še ni tako prepoznavno kot ostala vina v Italiji. Največ Vermentino vina pridelajo v Gallura, v Ogliastra, Baronia in Bargabia pa pridelajo največ rdečega vina Cannonau.

PIVO: sardinsko pivo se imenuje Ichnusa, izbirate lahko med navadnim lager pivom in nefiltriranim pivom. Nama je bilo nefiltrirano ljubše. Pivo Ichnusa varijo v mestu Assemini. Leta 1912 je celotno pivovarno kupil Heineken.

Hladna osvežitev s pogledom na morje

O najinem potovanju po Sardiniji v 10 – ih dneh in o nasvetih s potovanja si lahko prebereš v članku: SARDINIJA POTOPIS – 10 dnevni plan potovanja. O vseh znamenitostih, ki jih Sardinija ponuja (plaže, nacionalni parki, razgledne točke, mesta, glavno mesto Cagliari, jame in cerkve) pa si lahko na kratko več prebereš v članku ZANIMIVOSTI IN ZNAMENITOSTI SARDINIJE.

Pri opisovanju in naštevanju hrane sem si pomagala z Lonely Planet.