Splošne značilnosti Škotske

Škotska (geltsko Alba) s svojimi 78.790 km2 zavzema severno tretjino Britanskega otočja. Velik del Škotske predstavljajo otoki, ki jih je 800, od tega jih je 130 naseljenih, s svojimi tradicijami in dialekti. Škotska je najredkeje poseljena, med vsemi štirimi državami, ki sestavljajo Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Glavno mesto je Edinburg, medtem ko je največje mesto Glasgow.

Na Škotskem so tri velike pokrajinske enote: Škotsko višavje (Highlands) in otoki, srednje škotsko Nižavje (Lowlands) ter južno škotsko Gričevje. Po Višavju najdemo veliko ledeniških dolin (glen) ter jezer (loch). Nižavje je predel, kjer najdemo največ mest, industrije in 75% prebivalstva.

Poleg angleščine Škoti govorijo še stari keltski jezik (škotsko galščino). Za Škotsko so značilni klani, kilt (krilo s škotskim vzorcem, po katerih se ločujejo posamezni klani), beseda, vsem poznana, iz filma Pogumno srce: FREEDOM (svoboda), inštrument dude, tvid (dragocena in ročno tkana tkanina) in seveda škotski viski.

ŠKOTI KOT ZNANSTVENIKI

James Young Simpson (1811-70) je s kloroformom kot anestetikom uveljavil operacije brez bolečin, Alexander Fleming (1881-1955) je odkril penicilin, Alexander Graham Bell (1847-1922) je leta 1875 izdelal prvi telefon, John Logie Baird (1888-1946) je izumil TV, televizijsko oddajanje, tehnologija barvnega prenosa, skupina znanstvenikov v Dundeeju pa je pod vodstvom profesorja Walterja Speara leta 1976 izdelala silicijev čip, ki zdaj krmili vse elektronske sisteme.

SLAVNI ŠKOTI

Igralec Sean Connery (1930), znan kot James Bond, pisatelj J.M.Barrie je napisal nesmrtni roman Peter Pan, Arthur Conan Doyle je napisal detektivski roman Sherlock Holmes, pisateljica J. K. Rowling pa je v edinburški kavarni The Elephant House napisala Harry Potterja.

Škotsko višavje – kmetovanje

Ljudje so živeli v naseljih, ki so bila posejana po Škotskem višavju, zemlja je bila razdeljena na ozke pasove, posestnik pa je vsaki družini dodelil nekaj zemljišč na kakovostni zemlji in nekaj na slabi zemlji. Dejansko je denar prinašala haloga, velika morska alga, ki se uporablja v steklarstvu. Pridelovanje je bilo garaško in slabo plačano, zato veleposestniki niso imeli dovolj delovne sile. Začeli so s priseljevanjem najemnikov, ki so jim dodelili premajhne kmetije za preživetje.

Tako so kmete prisilili, da so se začeli ukvarjat s pridelovanjem haloge. Ko je pridobivanje haloge kot donosen posel propadlo, je prišlo do množičnega izseljevanja v Avstralijo, Kanado in ZDA. Ostalo je le nekaj družin, najemniško kmetovanje pa je dobilo pravno zaščito. Prvi zakon iz leta 1886 je kmetom zagotavljal varnost najete posesti. Danes tudi sodobne tehnike obdelovanja zemlje, kmetom ne omogočajo preživetja, zato so le ti zaposleni še v drugih panogah.

Tudi midve sva na plaži našle posušeno halogo – mehurjasti bračič

Škotska tradicionalna hrana

OVES

Škoti so se predvsem v preteklosti v večji meri prehranjevali z ovsenimi jedmi. Jedli so krepko ovseno kašo posuto s soljo, tatties in slanike (krompir s slaniki v ovseni moki), skirlie (pražena ovsena moka s čebulo), ovsene piškote in sir in cranachan (mešanica ovsene moke, medu, sladke smetane, malin in viskija).

Najin popoldanski cranachan

FISH AND CHIPS

Tipičen fast food, razširjen po celi Veliki Britaniji.

CULLEN SKINK

Juha iz prekajenih rib, mleka, krompirja, čebule in smetane.

STOVIES

Enolončnica, ki je lahko brezmesna, z mletim mesom ali klobaso. Osnovne sestavine so krompir, čebula, korenje, ki se počasi dušijo na masti ali maslu.

HAGGIS

Kot nekakšne krvavice, narejen je iz drobno nasekljane in močno začinjene drobovine, pomešane z ovseno moko. Nekoč se je mešanica kuhala v ovčjem želodcu. Haggis tradicionalno strežejo s pretlačeno repo in krompirjem (champit neeps and tatties). Haggis zdaj pripravljajo v umetni koži, obstaja pa tudi vegetarijanska različica iz lupinastih sadežev in stročnic. Midve si tega nisva drznili poskusit :).

SCONES

Biskvitno testo, kamor se namaže marmelada, zraven pa je postrežena sladka smetana.

SCOTCH BROTH ali HOTCH-POTCH

Redka, bistra juha iz govejega ali ovčjega mesa z ječmenom in zelenjavo.

COCK-A-LEEKIE SOUP

Kurja juha s porom, rižem in suhimi slivami.

FORFAR BRIDIES

Pastetke iz maslenega testa, polnjene z mletim mesom in lojem.

SCOTCH PIES

So iz krhkega maslenega testa, obložene z različnimi nadevi.

ŠKOTSKI SIRI

So med najboljšimi siri v Evropi, izbirate lahko med trdimi, čedarju podobnimi siri, mehkimi, kremnimi z zelišči, ječmenovo kašo ali česnom. Sire po navadi postrežejo skupaj z oatcakes (piškoti iz ovsene moke).

POPOLDANSKI ČAJ (HIGH TEA)

Zraven čaja vam ponudijo obložene kruhke, ribe, ocvrt krompir in hladen mesni narezek. High tea se streže med peto in pol sedmo uro zvečer. Zraven hrane se pijejo litri čaja, za konec pa sledijo še scones, tortice in shortbread (piškoti iz krhkega testa).

Škotski viski

Na Škotskem boste srečali ogromno destiliran viskija, ki so že od daleč prepoznavne po značilnih dimnikih. Škotska in Škoti so zelo ponosni na viski in z največjim veseljem o njem pripovedujejo. Tudi midve sva obiskale destilarno viskija, izbrale sva si Strathisla Destiliry (kjer proizvajajo viski Strathisla in Chivas Regal). Več o viskijih, destilarnah in najinem doživetju si preberite v članku AVIEMORE. Na spletni strani VISKI IZLETI pa najdete vse organizirane izlete v različne destilarne.

Šport in rekreacija – Škotska

GOLF

Je ena največjih škotskih zanimivosti. Na Škotsko prihaja veliko obiskovalcev igrat golf na eno izmed 500 znanih igrišč.

POHODNIŠTVO IN PLEZANJE

Škotska ima ogromno sprehajalnih poti, zahtevnih vrhov in valovitih gričev, ki so primerni za pohodništvo ali plezanje.

RIBOLOV

Razširjeno je muharjenje od jezerih in v slavnih lososjih rekah.

NOGOMET (soccer)

Možnosti za ogled tekme, ko ste na Škotskem je veliko, drugače pa se da čutiti pridih nogometnega navdušenja tudi skoraj v vsakem baru.

SHINTY

Je keltski nacionalni šport. Igrata ga 12-članski moštvi s palicami in žogo, nekateri pa ga celo imenujejo vojna različica hokeja. Ima pa ta šport že dvatisočletno tradicijo.

Škotska zgodovina

Samostojna Škotska država je nastala leta 1018 z združitvijo štirih kraljestev, ki so zasedala ozemlje Škotske. Kmalu po oblikovanj Škotske je le-ta ostala brez prestolonaslednika in na prošnjo Škotov je angleški kralj Edvard I. kot novega škotskega kralja imenoval Johna Balliola. To je zgodba z nesrečnim naključjem. Leta 1286 je škotski kralj Aleksander III padel s konja in se smrtno ponesrečil. Edvard I si je pravico do prestola prilastil sam, od tekmecev pa zahteval, da mu prisežejo vazalno zvestobo. Uprla sta se mu samo Robert Bruce (1274-1329) in John Balliol (1250-1313). Balliol je bil le lutka v rokah Edvarda I, ko pa se mu je začel upirat, ga je preprosto odstavil.

Sir William Wallace

Edvard I je leta 1296 zavzel Škotsko in odnesel Kamen usode (pomemben simbol škotske monarhije, na katerem so bili kronani vsi škotski kralji). Ko je Škotska padla pod angleško oblast, se je v deželi pojavil Sir William Wallace (1270-1305), ki je leta 1297 porazil Angleže pri Stirling mostu in proti njim vodil izjemno gverilsko vojno. Angleži so ga med drugim vdorom zajeli, odpeljali v London, ga obsodili izdaje, ga obesili in razčetverili. Več o Stirlingu, Stirling mostu, Wallaceovem spomeniku in William Wallacu, si lahko preberete v članku STIRLING.

Medtem je Robert Bruce znova uveljavljal svojo zahtevo po škotskem prestolu. Okronali so ga v Sconu, nekaj let je imel spremenljivo bojno srečo, odločilno zmago proti Angležem pa je dosegel pri Bannockburnu leta 1314. Leta 1328 pa je bila Škotska s podpisom northamptonske pogodbe priznana kot: od Anglije neodvisna za vse večne čase.

Dinastija Stuart

Leta 1371 je škotski prestol zasedla dinastija Stuart, ki je precej zaznamovala škotsko zgodovino, saj je Škotski vladala 300 let (Angliji pa 86).  Njihova vladavina se je končala s Slavno revolucijo, ko je kralj Jakob VII. in II. zbežal v Francijo.

Državljanska vojna

V 16. stoletju je na Škotskem divjala državljanska vojna zaradi vere. Katoliška vera je izginjala širil pa se protestantizem. V državljanski vojni je bila poražena kraljica Marija (Marry, Queen of Scots), nasledil pa jo je njen sin Jakob VI, ki je po smrti kraljice Elizabete I, leta 1603 prišel tudi na prestol Anglije in Irske. Nastala je t.i. personalna unija – zveza samostojnih držav s skupnim vladarje. Ampak to je slabo vplivalo na Škotsko zunanjo politiko, saj so se kralj in njegovi nasledniki preselili v London in s tem Škotska ni bila več neodvisna.

Leta 1688 je prišlo do t.i. Slavne revolucije (Glorious Revolution), ko je angleški parlament povabil Viljema Oranskega, da naj zavlada Angliji in Škotski kot protestantski kralj. S tem je nadomestil vladajočega kralja Jakoba VII in II, ki je po načelu absolutizma želel ponovno uzakoniti katoliško vero.

Jakobitski upori

Začeli so se Jakobitski upori s ciljem premagati protestante in spet na oblast postaviti katoliškega kralja, potomca Stuartov. Bonnie Prince Charlie je bil vodja zadnjega upora, ki pa ni bil uspešen in se je aprila 1746 končal z dokončnim porazom Jakobitov. Jakobitske vstaje so se začele leta 1689 z večjimi upori in bitkami leta 1708, 1715, 1719 in 1745.

Konec neodvisnosti

Skoraj 400 let kasneje pa Škotska neodvisnost ni bila končana z vojno, temveč zaradi gospodarskih interesov. Angleži so si želeli zvezo med državama zaradi nacionalne varnosti, škotsko gospodarstvo pa je zašlo v hude težave in je zveza z Anglijo odpirala pot do ogromnega trga. Leta 1707 so podpisali pogodbo o zvezi. S to zvezo se je Škotska politično združila z Anglijo, pravni sistem in šolski sistem pa je vseeno ostal ločen od angleškega. Prav tako je Škotska obdržala svojo in prezbiterijansko cerkev.

Ob koncu 20. stoletja je Škotska nacionalna stranka (SNP) začela prevzemati volivce laburistične stranke. Laburisti so ubrali politiko delne avtonomije in Škotom obljubili lasten parlament, vendar ne tudi popolne oblasti; priseljevanje in obramba bi še vedno stali v rokah londonske vlade. Ko so na splošnih volitvah leta 1997 zmagali laburisti, je sledil referendum, kjer je bil izglasovan samostojni škotski parlament. Od 12. maja leta 1999 imajo Škoti svoj parlament. 18. septembra 2014 pa je Škotska glasovala o svoji samostojnosti in odcepitvi od Velike Britanije; referendum ni uspel in Škotska ostaja del Združenega kraljestva.