Mühlbach am Hochkönig je zagotovo skriti alpski biser sredi Avstrije. Na sončni strani avstrijskih Alp, ob vznožju mogočnega Hochköniga (2.941 m), leži očarljiva vasica Mühlbach am Hochkönig – kraj, ki združuje tradicijo rudarskega življenja, naravne lepote in gorsko spokojnost. Nekdanja rudarska vas danes slovi kot ena najbolj pristnih alpskih destinacij, kjer obiskovalci najdejo ravnotežje med aktivnim oddihom in mirnim stikom z naravo.

Mühlbach je prepoznaven po svojem bogatem rudarskem izročilu, ki ga lahko doživite v rudarskem muzeju in obnovljenem rudniku bakra, ki ponuja vpogled v več kot 4000 let staro zgodovino pridobivanja rude. A poleg zgodovine kraj očara tudi z dih jemajočimi razgledi, neokrnjeno naravo in gostoljubnostjo domačinov. V poletnih mesecih Mühlbach ponuja številne možnosti za pohodništvo, gorsko kolesarjenje, plezanje ter uživanje v alpskih pašnikih in kočah, kjer lahko poskusite lokalne dobrote. Pozimi pa se prelevi v raj za smučarje in deskarje, saj je del priljubljenega smučarskega območja Ski Amadé z več kot 120 km prog.

Kraj ponuja tudi družinam prijazne aktivnosti, wellness možnosti, panoramske pohodniške poti, tradicionalne prireditve ter pravo alpsko vzdušje skozi vse leto. Mühlbach am Hochkönig je kraj, kjer se alpska zgodovina sreča z moderno sprostitvijo – popolna izbira za vse, ki iščejo nekaj več kot le turistično središče.

Mühlbach am Hochkönig v štirih dneh (14.8 – 17.8.2025)

Naše raziskovanje vasice bom opisala po dnevih:

1.DAN: Vožnja iz Maribora in prihod v hotel v Mühlbach am Hochkönig

Iz Maribora do Mühlbach am Hochkönig smo potrebovala 288 km (3h in 20min) brez ustavljanja. Mi smo se enkrat ustavili, da si je mali Filip nekoliko razmigal nogice. Ustavili smo se v res simpatični vasici Stainach, kjer smo v manjšem parku ob cesti našli lepo kavarno Kaffeehaus, kjer sva si z Juretom privoščila kavo, Filip pa je malo raziskoval okolico. Po premoru smo pot nadaljevali do končne lokacije, ampak nama je Filip v avtu zaspal, zato sva se odločila se se zapeljeva nekoliko dlje do vasica Maria Alm, ki je nekje 30 min oddaljena od Mühlbach am Hochkönig.

V Maria Alm smo se odpravili na kosilo v restavracijo Der Bachwirt, kjer sva seveda jedla dunajski zrezek. Restavracija mi je bila všeč, saj so imeli zagrajena igrala, tako da se je Filip zamotil medtem, ko smo čakali na kosilo. Odpravili smo se nazaj v Mühlbach am Hochkönig, kjer smo se prijavili v izbran hotel Luxusapartment Müllerhaus****.

NASTANITEV: Luxusapartment Müllerhaus****, za 3x nočitev brez zajtrka smo odšteli 615 €. Gre za manjši družinsko hotel s čudovitim bazenom, lepo urejenimi apartmaji, ki so res popolnoma opremljeni. Kuhinja ima pomivalni stroj in izvrsten kavni aparat. Spalnica veliko in udobno posteljo, kopalnica pa je popolnoma prenovljena. Dnevna soba je izjemno prostorna z velikim televizorjem, jedilnim kotom in kaminov. Balkona sva dva, na enega dostopate iz dnevne sobe, na drugega pa iz spalnice.

Lastniki so izjemno prijazni in pripravljeni pomagati, hotel pa je tudi del nekakšnega združenja hotelov in turističnih znamenitosti, tako da sva en dan pred prihodom prejela še “Lois Card” s katerim so vse gondole in javni prevoz brezplačni. Tukaj si lahko preberete več o tej karti. Prav tako so brezplačne še številne druge znamenitosti, ampak v 4 dneh nismo mogli vsega pregledati. Tudi za otroke je izjemno dobro poskrbljeno, saj ima hotel zunaj zagrajeno igralnico z gugalnicami, peskovnikom, hiško in številnimi prevoznimi sredstvi, Verjetno ne rabim napisat, da smo bili vsak dan v igralnici.

Okrog bazena je veliko ležalnikov, blazin in pokritih gugalnikov, voda v bazenu pa je ogrevana. Hotel nudi tudi skupno pralnico in polnilnico za e-kolesa, ki so v tej regiji izjemno popularna.

Ko smo prispeli v apartma, smo se najprej razpakirali, nato pa smo že kar hitro odkorakali na bazen, kjer je Filip izjemno užival, midva pa tudi. Po kopanju smo se odpravili v center vasi do trgovine Spar. Za trgovino pa poteka tudi čudovita makedam sprehajalna pot, primerna za voziček, zato smo si privoščili še krajši sprehod. Pozno popoldan pa smo preživeli v čudoviti hotelski igralnici na prostem.

2.DAN: Dan za pohodništvo

Zjutraj po zajtrku smo se odpravili do 8 min oddaljene Mittereggalm – restavracija, pod njo pa nekakšna kmetija, kjer imajo različne živali od zajčkov, gosk, oslička in koze. Vse te živali lahko otroci opazujejo in tudi pridejo v bližino, saj je mogoče odpreti ograjo in priti v neposreden stik z živalmi. Mi smo opazovali od daleč, je pa bilo Filipu vse skupaj zelo zanimivo, še posebej zajčki. Je pa ta kraj odlična iztočnica za različne pohode namenjene otrokom – lahko se odpravite po poti in sledite iz lesa izrezanim živalim, lahko se odpravite na šolsko učno pot,… vse poti pa so kratke in enostavne in trajajo maksimalno do 2 h.

Če boste imeli Lois Card je že spletna stran izjemno simpatična, kjer imate dostop do vseh pohodnih poti. Nastavite si filtre, da najdete primerno. Jaz sem izbirala lažje in krajše pohodne poti, žal pa nobena tukaj okrog ni bila primerna za voziček. Po kratkem pohodu smo se odpravili nazaj v hotel, sej je bil Filip zaspan. Ko se je zbudil, smo imeli kosilo in se odpravili na drugo pohodno pot, in sicer do mini jezera Spiegelsee am Hochkeil.

Začetna točka pohoda je parkirišče Stellplätze nähe Arthurhaus do katerega smo potrebovali 12 min. Od tukaj pa smo do jezera potrebovali nekje 35 min. Pot je široka in precej položna, če ne rabiš nositi 10 kg težkega dojenčka, ki se upira. Pot poteka na začetku po gozdu, nato pa med visokogorskimi pašniki, kjer se pasejo krave. Razgledi so nepozabni, samo jezero pa je res mini, ampak so v ozadju čudovite gore, ki odsevajo v jezeru – od tukaj tudi ime jezera.

Pohod na Hochkeil je popolna poldnevna avantura v salzburških gorah. Izhodišče je pri parkirišču Arthurhaus (1.500 m), od koder se pot nežno vzpenja proti vrhu Hochkeil (1.782 m) in ves čas ponuja odprte razglede na gorovje Hochkönig. Pot je primerna za vse stopnje pripravljenosti, tudi za družine in tiste, ki hodijo z dojenčkom v nosilki. Primerna je definitivno, je pa tudi naporna.

Potek poti po korakih do vrha Hochkeil (1782m): 

• Začetek pri Arthurhausu: Parkirajte na parkirišču pri Arthurhausu ali se pripeljite z avtobusom. Tik ob restavraciji in spodnji postaji žičnice boste našli jasen smerokaz za Hochkeil – to je vaše izhodišče.
• Sledite široki alpski poti: Pot se začne kot široka makadamska cesta, ki se nežno vzpenja skozi odprte alpske travnike. Dobro je označena z rdeče-belo-rdečimi avstrijskimi planinskimi oznakami in ne zahteva posebnih orientacijskih spretnosti. Že na začetku boste na levi strani lahko občudovali razglede na masiv Hochkönig – vzemite si čas in uživajte v pokrajini.
• Zadnji vzpon proti vrhu: Po približno 30–40 minutah hoje se pot nekoliko zoži in postane nekoliko strmejša, ko se približujete grebenu proti vrhu. Ta zadnji odsek je še vedno nezahteven – gre le za kratek, kamnit vzpon po dobro vidni poti do vrha. Tik pred vrhom zavijete na zelo majhen ovinek desno (pred zadnjim zavojem poti). Tam se nahaja majhno jezero Spiegelsee am Hochkeil, ki ob jasnem vremenu ponuja osupljiv odsev gora.
• Dosezite vrh Hochkeil (1.782 m) – mi nismo nadaljevali poti od jezera do vrha Hochkeil, saj Filip ni želel biti v nahrbtniku in se je zelo upiral. Zanj je bilo prvič, da sva ga nosila v pohodnem nahrbtniku in očitno mu to ne bo všeč, tako da sva ga morala v dolino nositi v rokah brez nahrbtnika. Pot od jezera do Hochkeil sicer ne zgleda zahtevna, je pa strma in nama je bilo s Filipom v rokah prenaporno.

Seveda nama je na poti nazaj v naročju zaspal. Ko sva prišla nazaj do parkirišča sva ga želela dati spati v voziček, ampak se je po 10 minutah spanja popolnoma prebudil. Odpravili smo se na kosilo v kočo Berghotel Arthurhaus, kjer smo res izjemno dobro jedli. Jure je jedel nekakšen domač cordon blue, jaz pa odlične špinačne knedle. Na koncu pa smo se posladkali še z jabolčnim štrudlom v vanilijevi omaki. Pred hotelom je tudi ogromno travnikov in različnih živali, od svizcev do alpak. Svizcev žal nismo videli, smo pa božali alpake.

Od tukaj smo se vrnili v Mühlbach am Hochkönig in se odpravili na sprehod z vozičkom po makedan potki ob reki. Po sprehodu smo se vrnili do hotela in večer preživeli v igralnici.

3.DAN: Toni’s Almspielplatz, kopanje na bezenu in peka pic

Zajtrk smo si naročili v hotelu. Vsak apartma ima namreč tablico na kateri se lahko en dan prej naročite zajtrk. Zajtrk vas ob 8h čaka pred vrati. Dobili smo res lepo postrežen, domač in dober zajtrk. Po zajtrku smo se odpravili do gondole Hochkönig Bergbahnen, do katere smo potrebovali 5 min z avtom. Gondola je brezplačna, če uporabljate Lois Card – že na telefon dobite QR kodo, ki jo pred vstopom na gondolo samo poskenirate.

Toni’s Almspielplatz je pravi raj za otroke sredi Hochköniga. Če iščete popolno destinacijo za družinski izlet v naravo, je Toni’s Almspielplatz prava izbira. To edinstveno alpsko igrišče se nahaja na planini Karbachalm nad krajem Mühlbach am Hochkönig, na nadmorski višini približno 1.600 metrov. Do tja se udobno pripeljete z gondolo Karbachalmbahn, ki vas iz doline popelje naravnost v osrčje gora – in naravnost v otroški raj.

Toni’s Almspielplatz je več kot le igrišče – je prostor, kjer se otroška domišljija prepleta z naravo. Otroci lahko raziskujejo, plezajo, gradijo, brizgajo vodo in se igrajo z lesenimi strukturami, ki so zasnovane tako, da spodbujajo gibanje, ustvarjalnost in povezovanje z alpskim okoljem. Med travniki in v gozdu boste tako našli lesena igrala, tobogane, plezalne mreže in zipline – vse narejeno iz naravnih materialov.

Imajo tudi mini živalski kotiček, kjer otroci srečajo koze, zajce in druge domače živali. Nekaj malega je tudi vodnih igral, kjer se lahko v vročih poletnih dneh otroci varno igrajo z alpsko izvirsko vodo. Števile pohodne poti, ki so sicer makedam, ampak primerne tudi za voziček. V središču dogajanja pa je tudi koča Karbachalm, ki ponuja pijačo in zelo dobro hrano.

Toni’s Almspielplatz je prilagojen tudi za družine z majhnimi otroki in celo za vozičke. Območje je varno, prostorno in obdano z dih jemajočo naravo. Vožnja z gondolo je za goste z Hochkönig Card (Lois Card) brezplačna, kar naredi obisk še bolj dostopen. Toni’s Almspielplatz je kraj, kjer otroci raziskujejo svet skozi igro, starši pa si lahko privoščijo trenutek sprostitve ob osupljivih razgledih.

Mogoče bi dodala le še to, da za enoletnike ni toliko primernih dejavnosti kot za nekoliko večje otroke. Moje mnenje je, da se je sem najbolj smiselno odpraviti z otroci starimi 3 + let, saj boste tako imeli največ od izleta. Naš Filip je star 13 mesecev, zato smo se z pomočjo vozička malo sprehajali in se ustavili pri različnih igralih, katere je Filip opazoval. Vodna igrala žal še niso prišla v poštev. Prav tako ni popolnoma ravno (čeprav ni preveč hribovito) kar za tako majhne otroke lahko predstavlja težavo.

Nekje ob 13:30 smo se vrnili nazaj v dolino in se odpravili na bazen v našem hotelu Luxusapartment Müllerhaus****. Filip je zelo užival v vodi. Okrog bazena je prostoren prostor posejan s travo, kar je odlično za tekanje malih otrok. Za ležat smo si izbrali senčnik – gugalnik. Kasneje pa smo se odpravili na streho od stranšič in slačilnic, ki so na voljo ob bazenu. Na strehi je čudovit kavč z razgledom.

Popoldan pa smo se podružili z lastniki hotela in z ostalimi gosti. Skupaj smo se preizkusili v peki domačih pic. Pice smo si nadevali sami, lastnik hotela pa nam je pice spekel v ogromni zunanji peči. Pice so bile fantastične. Lepo smo se najedli, otroci pa so se igrali na igralih. Mi smo naše druženje zapustili okrog 7h, saj je Filip moral počasi spat.

4.DAN: Pot domov

Čas je bil, da se vrnemo domov, čeprav nama je bilo žal, da si nisva počitnic planirala za kak dan več. Ob 10 h smo naredili check-out in se odpravili direktno proti Sloveniji. Bilo je malo več gužve, zato smo skupaj z enim postankom potrebovali cca. 4h.

The post Avstrija: Izlet v Mühlbach am Hochkönig appeared first on Strani Sveta.

Ker je v nama še vedno ostala raziskovalna žilica, sva si na tem potovanju vseeno želela določene stvari videti. To seveda zahteva nekaj več logistične organizacije, ko potuješ z dojenčkom. Iz tega razloga smo si za potovanje vzeli 24 dni. Potujemo izjemno počasi, veliko časa preživimo na plaži, saj je Filip navdušen nad morjem. Vsak dan pa se odpravimo na kak krajši izlet, kjer si z Juretom ogledava stvari, ki sva jih leta 2018 izpustila, takrat sva imela le 10 dni časa.

Če te zanima, kako smo si potovanje organizirali, kje smo nočili in kaj vse smo si ogledali, te vabim da bereš dalje. Prav razlika, ki sem jo opazila že, ko sem za nas delala okvirni plan potovanja so bile cene. Leta 2018 je bilo dejansko neprimerljivo ceneje na Sardiniji kot leta 2025. Prav tako se pozna še večja razlika med severnim delom (neprimerljivo dražji) in južnim delom Sardinije. Mi smo se iz tega razloga in razloga, da juga Sardinije z Juretom še nisva veliko videla, odločili da večji del popotovanja preživimo na jugu.

Kako na Sardinijo z otroki?

Možnost je letalo ali trajekt. Mi smo šli na trajekt iz treh razlogov:

1. Na trajekt smo šli z avtom, kar pomeni, da smo lahko spakirali več, kot če bi šli na letalo. Za dojenčka (čeprav ne kompliciram preveč) vsekakor potrebujem nekaj več stvari kot zase, da mi je lažje. Npr. že stolček za hranjenje mi nepredstavljivo olajša življenje, da lahko sama jem pri mizi, zraven pa hranim Filipa.
2. Na Sardiniji smo se premikali, in sicer smo nočili v štirih različnih apartmajih/hotelih. Če bi šli z letalom, bi morali najeti avto, kar bi bilo bistveno dražje kot trajekt.
3. Filip še ni bil na letalu. Je še vseeno tako majhen, da ga z nobeno stvarjo ne morem zamotiti in me je strah, da bi na letalu neutolažljivo jokal. Planiramo prvi izlet z letalom pri njegovem letu in pol.

Na trajekt smo se vkrcali 4.6.2025 ob 10:00 in zanj odšteli 625 €. Vzeli smo kabino v obe smeri, ta je bila tudi najdražja v celotni ceni, ampak je bilo vredno. Leta 2018 seveda nisva vzela kabine. Vsi trije smo se lepo naspali in tako naslednji dan začeli spočiti. Za otroke je to še posebnega pomena, saj če so naspani so tudi dobre volje in razpoloženi.

Na tem mestu pa mogoče še en nasvet: od doma smo se odpravili ob 3:30, tako da je Filip 2 uri spal še v avtu. Žal se ne vozi preveč rad in je vedno galama. Ko se je zbudil, smo se prvič ustavili nekje za 30 min, potem pa je bedel vse do Livorna, tako da sem se spremenila v glavnega animatorja. V Livornu smo si najeli hotelsko sobo za eno noč, ampak smo check-out naredili ob 20 h in šli direktno na trajekt.

Izjemno pametna odločitev, saj smo si vsi trije odpočili, ogledali Livorno in šli na zgodnjo večerjo. Žal pa je precej težko najti hotel v Livornu, ki omogoča hiter check-in. Jaz sem našla Hotel Europa Parking v centru Livorna, kjer smo mi potrdili, da se lahko prijavimo ob 13h. Že ob 11h smo bili tam, ker imajo tudi parkirišče, da smo pustili avto. Žal pa ni bilo tako gladko, ker si niso dali dopovedali, da smo se dogovorili za check.in ob 13h, čeprav sem imela vse na mailu. Ampak nisem se dala in so potem nekako našli sobo. Hotel ni nek presežek, je pa bilo čisto in super za prespati.

Na trajektu na Sardinijo z otroki

Samo vkrcavanje na trajekt je trajalo kar nekaj časa. 90 min minimalno je potrebno biti prej, mi smo bili skoraj 2 h prej in seveda obstali v gneči. Ko smo prišli na trajekt pa je šlo vse skupaj hitreje. Filipa še nisva dala takoj spati, sva počakala da smo izpluli in da se je vse skupaj umirilo. Ker je bilo lepo vreme smo bili na vrhu, kjer je lokal in veliko miz. Filipu je bilo zelo všeč, ker je lahko divjal. Ob 22:20 smo zaspali in spali vse do 5:30, dokler nas po zvočniku in trkanjem po vratih niso zbudili. Odpravili smo se na zajtrk in počakali, da se izkrcamo.

Kaj si vzeti zraven na trajekt: ko enkrat zapustite avto se ne morete več vračati do avta, tako da je nujno, da si vse pomembno vzamete zraven v kabino ali na palubo. Za Filipa sva vzela vse za jest, da sva ga lahko nahranila zvečer in enkrat jé še pomoči. Zraven sva imela tudi voziček, da smo se hitreje premikali, Filip sicer že hodi, ampak nikoli v pravo smer :). Vzela sem mu tudi vse potrebno za previjanje, nego in pižamo za spanje, ker je tako navajen. Zase nisva vzela skoraj nič. Nismo želeli preveč komplicirat in sva šla res z osnovami na trajekt in je bilo čisto v redu.

Sardinija z otroki: Plan potovanja

Naš plan potovanja je izjemno preprost in počasen. Tako da za Filipa ni bilo preveč vsega naenkrat, midva pa sva tudi našla trenutke, da sva si spočila, si ogledala kaj novega in veliko dobrega pojedla. Bilo smo na štirih različnih lokacijah, tako da bo tudi plan potovanja razdeljen na 4 dele. Pri vsakem delu bom napisala kaj smo si ogledali, kje smo stanovali in malo opisala nastanitev.

Če se bo kdo vprašal kje sem našla te netipične lokacije: moj prvi pogoj za izbrano lokacijo je bila bližina plaže, saj sem vedela, da bo Filip zelo rad v vodi in se mi res ne ljubi, da sem moram vsakič vsest v avto in peljati na plažo. Hitro sem ugotovila, da na Sardiniji ni pretirano veliko apartmajev ob plaži, ampak sem vseeno našla ustrezne, čeprav ne na najbolj znanih lokacijah.

Drugi pogoj je bil, da gremo v apartma. Apartma, kjer imamo svojo dinamiko, nam bolj ustreza kot hotel, kjer je vse časovno omejeno. Prav tako bi v hotelu imeli samo eno sobo, kar pomeni, ko Filip čez dan zaspi se z Juretom nimava kam umaknit. Pri rezervaciji apartmaja sva izbirala take, ki imajo spalnico ločeno od dnevnega prostora, prav tako nama je bila prioriteta balkon/terasa.

Sardinija – Torre Grande (5.6 – 10.6.2025)

5.6.2025: Prihod v Torre Grande

5.6.2025 smo prispeli v Olbijo, ki smo jo izpustili in se odpravili direktno do kraja Torre Grande. Kraj je res izjemno majhen, kot da bi nastal izključno zaradi turizma; nahaja se na severno zahodni strani Sardinije nekoliko pod bolj znanim krajem Bosa. Velika prednost Torre Grande pa je tudi ta, da se le 7 km stran nahaja večje in čudovito mestece Oristano. Prav tako je Torre Grande izjemna iztočnica za kopanje na najlepših plažah Sardinije in za ogled arheološkega najdbišča Tharros. Iz Olbije smo potrebovali 175 km (1h in 50 min brez ustavljanja).

Sam kraj Torre Grande pa se mi zdi kot mesto duhov – tako da, če si želite miru in samevanja na plaži, je to pravi kraj za vas. V kraju je sicer promenada ob plaži (del promenade je bil v renovaciji v času našega obiska), ampak nič preveč ne dogaja, vsaj ob 19h, ko smo se mi običajno sprehajali. Še za pojest ni ničesar, saj začnejo vsi delati ob 19:30. Plaža je seveda neskončna in lepo urejena. Na plaži je mivka iz drobnih kamenčkov, kar je značilno za Sardinijo, ni pa kristalno bela plaža, ker so kamenčki bolj oranžne barve. Ampak ja, čudovita plaža, ogromno možnosti za raziskovanje, za otroke pa tako ni nič boljšega.

NASTANITEV: EMERALD WAVE – House on the beach with pool od 5.6 do 10.6.2025. Za 5x nočitev smo plačali 756 €. Nastanitev je čisto od plaži, kar mi je bilo najbolj pomembno, da lahko greva s Filipom večkrat na plažo. Apartma se nahaja v nekakšnem večjem bloku, kjer je vsem na voljo tudi bazen. Naš apartma se nahaja v 4 nadstropju in imamo popolnoma opremljeno kuhinjo in lepo dnevno sobo z balkonom. Iz dnevne sobe se pride v spalnico, kjer je resnično veliko omar. Nasproti spalnice pa sva še dve v celoti opremljeni kopalnici z wc-jem. Apartma je drugače namenjen za 4 osebe, saj je v dnevni sobi še raztegljiv kavč in ena manjša nadstropna postelja, ki je lepo skrita za montažno steno. V resnici je apartma malenkost starejši kot slike na booking, ampak vseeno izjemno lepo urejen in čist, tako da smo z izbiro zelo zadovoljni.

6.6.2025: Plaže in razgledne točke severno od Torre Grande

6.6.2025 smo šli raziskovati severni del od Torre Grande. Ta predel Sardinije je prepoznaven po čudovitih plažah in skalnatnih obokih. Najprej smo se odpravili na plažo S’Archittu Beach do katere smo potrebovali 28 min za 28 km. Plaža nam je bila izjemno všeč in ker je bila ura dovolj zgodnja in še ni bilo prevroče smo se tukaj kopali.

Po kopanju smo se z vozičkom odpravili po čudoviti razgledni potki (primerna tudi za voziček) vse do nekoliko skrite plaže Spiaggetta dell’Arco. Do te plaže vodi nekaj stopnic, ampak ne preveč, tako da bi brez težav na plažo prišli z dojenčkom, ampak je Filip zaspal v vozičku, tako da smo se raje sprehajali. Tukaj pa se urejena pot tudi konča in se nadaljuje skalnatna pot, ki ni primerna za voziček.

Iz plaže in pa tudi iz pohodne poti imate čudovit razgled na snežno bel obok, ki sega čez turkizno morje – S’Archittu.

Ob plaži S’Archittu Beach je tudi kar nekaj restavracij in lokalov. Mi smo se v eni ustavili na pijači, narezku in sladoledu. Nato pa smo se z avtom odpravili do razgledne točke v bližini – skalnatni stolp Turre de su Putu – z avtom smo se pripeljali zelo blizu, potem pa
smo se malo povzpeli do stolpa. Pot ni primerna za voziček, Filipa sva nesla. Vsekakor priporočam postanek tukaj, ker je razgled dejansko fantastičen.

Pot smo nadaljevali do Punta tonnara di Su Pallosu – razgledna točka, do katere smo prišli z avtom. Do manjše in bolj intimne plaže vodi nekaj lesenih stopnic. Mi smo se tukaj ustavili na hitro ter uživali v razgledu. Nismo se kopali in predolgo zadrževali, saj je bilo prevroče za Filipa.

Peljali smo se mimo plaže Spiaggia di Putzu Idu – dolga plaža z belimi drobnimi kamenčki (in tudi precej posušene vodne trave), ki je bila kar precej polna ljudi. Takoj za plažo poteka cesta nato pa precej lokalov. Za lokali je čudovita asfaltirana pot primerna za voziček, ampak žal brez sence. Na drugi strani te poti pa se nahaja ogromno slano jezero. Če bo čas se bomo sem vrnili pozno popoldan in se sprehodili ter šli na večerjo.

Popoldan smo preživeli v bazenu našega apartmajskega kompleksa. Bazen je namenjen vsem stanovalcem, ampak skoraj nikoli nikogar ni. En del bazena je tudi izjemno nizek, mogoče 50 cm globine, kar je za Filipa super. Pozno popoldan (po 19:30) pa smo se odpravili po promenadi Torrre Grande (del promenade renovirajo), drugi del pa ponuja čudovit pogled na morje in številne restavracije. Na večerji smo se ustavili v restavraciji Cuccumeu Torregrande Ristorante Pizzerija. Vse je bilo super slastno.

7.6.2025: Kopanje na plaži Is Arutas in Tharros

Zgodaj zjutraj smo se odpravili na čudovito plažo Is Arutas, z avto smo potrebovali nekje 20 min. No, za to plažo pa lahko napišem, da je nekaj extra – čudoviti snežno beli majhni kamenčki na plaži in kristalno čista voda skozi katero vidiš do dna. Za moj okus, idealna plaža. Le sence ni, ampak tega ne pričakujte nikjer na Sardiniji. Mi smo na plažo vedno zraven vzeli senčnik.

Plaža je izjemno dolgo, ob plaži pa je veliko sprehajalnih poti in en tak domač in lep lokal z mizicami od zunaj in pogledom na morje. Od tukaj smo pot nadaljevali do razgledne točke Capo Manu, do katere vodi makedam cesta. Razgled je čudovit na morje, skalnatne formacije v vodi in svetilnik. Tukaj pa se nahaja tudi plaža Spiaggeta di Capo Mannu, kjer pa se mi nismo ustavili.

Najbolj vroči del dneva smo preživeli v apartmaju. Ob 17h popoldan pa smo se odpravili do Area archeologica di Tharros, kjer smo raziskali čudovite ostanke različnih antičnih kultur. Že do arheološkega najdišča vodi široka asfaltirana pot primerna za voziček, na začetku katere so številni lokali. Iz te poti imate čudovit razgled na božansko plažo Spiaggia di Capo San Marco.

Vstopnina za arheološko najdbišče znaša 9€ na osebo, za Filipa je bilo brezplačno. Večji del poti je primeren za voziček, določeni deli pa so neprevozni. Nam je bilo tukaj zelo všeč, še posebej lepa sta dva korintska stebra locirana direktno ob morju. Najdbišče je izjemno aktivno, saj še danes veliko izkopavajo. Samo območje ima ogromno zgodovinsko vrednost, ki je povezana z velikani. Da je območje še bolj popolno na vrhu hriba stoji še španski stolp. Več informacij pa na njihovi uradni strani: Monteparma.

Na poti nazaj smo se ustavili še na plaži Spiaggia di Mare Morto, ki pa je bila polna posušene trave. Na spletu so jo navedli kot čudovito plažo, ampak nam se ni zdelo tako. Vrnili smo se v Torre Grande in se na naši promenadi odpravili na večerjo.

8.6.2025: Rimske terme, kopanje na plaži Maimoni in Oristano

V tem dnevu smo se odpravili na ogled rimskih term: Roman Baths of Fordongianus. Obstajajo nove terme, tam se dejansko lahko kopaš – vstopnina je 8€ na osebo, za otroke do 5 let je gratis. Mi se z dojenčkom nismo odločili. Stare rimske terme (ostanke iz rimskih časov) pa lahko vidite brezplačno. Je tudi vstopnina, če bi si jih želeli ogledati pobližje. Iz nastanitve do rimskih term smo potrebovali 36 min za 34 km. Zraven term pa se nahaja fantastičen lokal v naravni senci, kjer je tudi nekaj igral. Mi smo tukaj preživeli precej časa.

Filip je postal zaspan in nama je v avtu zaspal, zato smo se kakšno uro in pol vozili po okoliških vasicah. Šli smo v smeri Santa Chiara in se vozili ob prečudoviti reki Tirso, potem proti kraju Paulilatino in mimo San Cristina vse do plaže Spiaggia di San Giovanni di Sinis. Peščena plaža je čudovita, do nje vodijo stopnice, ampak ne preveč, tako da je dostopna tudi za voziček. Do plaže vodi makedam pot, ampak je dobro prevozna. Ni pa na plaži nobenega lokala. Mi se na plaži nismo kopali, saj je bilo prevroče.

Pozno popoldan smo preživeli na plaži Spiaggia di Maimoni – dolga in čudovita snežno bela plaža, posejana z drobnimi belimi kamenčki. Meni so take plaže veliko ljubše, ker tako izjemno drobne kamenčke (zgledajo skoraj kot mivka) lažje spraviš iz oblačil kot mivko.

Večer smo preživeli v čudovitem mestecu Oristano, ki je od naše nastanitve oddaljeno cca. 15 min z avtom. Sprehodili smo se po
starem mestnem jedru in si ogledali naslednje znamenitosti:

• Piazza Eleonora – čudovit glavni trg
• Tower of Mariano II – manjši kamnit stolp, ki predstavlja začetek čudovite promenade Corso Umbreto I
• Cattedrale di Santa Maria Assunta – osrednja cerkev

Ustavili smo se tudi na večerji, ampak ker je bila ura 7 zvečer še večina restavracij ni stregla hrane. Našli smo eno picerijo, kjer smo imeli srečo in dobili res slastne pice, piceriji se reče Civico 35. Drugače pa sta za kraj značilni dve specialiteti: Malloreddus alla Campidanese – nekakšni njoki s faširanim mesom in Mostaccioli di Oristano – pekovski izdelek z limono in cimetom.

9.6.2025: Santa Cristina in uživanje na bazenu

Naša prva postojanka je bilo arheološko najdbišče Parco Archeologico Naturalistico di Santa Cristina, do katerega smo potrebovali 21 min za 27 km. Vstopnina je 8€ na osebo, za otroke do 5 leta je brezplačno. Nam je bilo tukaj zelo všeč, saj je območje primerno za voziček, prav tako pa je kar nekaj naravne sence.

Najdbišče je tudi izjemno zanimivo, ogledali smo si nuraghe (nekakšne kamnite trdnjave/grobnice za velikane), starodavno kapelco in podzemni posvečen vodnjak. Nuragična kultura je bila na Sardiniji pred našim štetjem, več o tem pa najdete tukaj: Znamenitosti Sardinije. Del kompleksa pa je tudi manjša restavracija s simpatičnimi kamnitimi mizicami.

Vroči del dneva smo preživeli v apartmaju, ob 15h pa smo se odpravili na bazen, kjer je Filip užival v svojem bazenčku. Celoten kompleks ima precej velik bazen, en je manjši z izjemno nizko vodo. Za Filipa idealno. Z večer pa smo se še zadnjič sprehodili po mirni vendar ljubki promenadi v Torre Grande. Jutri nadaljujemo svojo pot proti mestecu Chia na jugu Sardinije.

Sardinija – Chia (10.6 – 15.6.2025)

10.6.2025 smo pot nadaljevali na južni del Sardinije proti majhnemu kraju Chia, ki se nahaja nekoliko zahodno od Cagliari. Potrebovali smo približno 2h za 162 km. Preden smo se odpravili do nastanitve smo se v Puli še ustavili v trgovini. V nastanitvi smo se zmenili za zgodnji check-in ob 13h. Naša nastanitev se nahaja v Pinus Village direktno ob čudoviti plaži Spiaggia di Pinus Village. Gre za nekakšen kamp, kjer so številne zidane hiške v dveh nadstropjih. Kamp je izredno mirem z ogromno naravne sence pod borovci.

Del kampa pa so tudi izjemno lepo urejena otroška igrala v senci in manjša restavracija/bar z bazenom. V kampu je izjemno mirno, tako da je idealno za družine z majhnimi otroki.

NASTANITEV: Tommy’s House Pinus Village Chia, za 5x nočitev od 10 – 15.6 smo plačali 702,50€. Gre za manjši apartma v prvem nadstropju (to je edini minus, da je treba nesti voziček po nekaj stopnicah) s pokrito in senčno teraso. Takoj ko vstopiš v apartma je kuhinja in dnevni prostor, nato spalnica in kopalnica. Apatma je popolnoma opremljen, tudi z otroškim stolčkom in posteljo, prav tako je v kuhinji vse potrebno za pripravo vseh obrokov. Terasa je zagrajena, tako da je res poskrbljeno za majhne otroke.

Pozno popoldan smo preživeli na naši plaži, ki je oddaljena 2 min od našega apartmaja. Plaža je čudovita in peščena z nizko vodo, ki sega daleč. Res idealna plaža za otroke. Plaža je majhna in bolj intimna; rekla bi tudi da manj obljudena. Mi smo tukaj preživeli res lep popoldan. Zvečer smo se odpravili še na večerjo v vasico Chia; v restavracijo S’ antigu Cunventu Ristorante Pizzeria Bar Chia, kjer sva zelo drago plačala in jedla podpovprečno.

11.6.2025: Izlet v mesteca Pula in Nora

Najprej smo se odpravili do kraja Nora, kjer se nahaja Nora Archaeological Park in številne čudovite plaže. Iz nastanitve smo potrebovali 18 min za 15 km. Mi se na plaži nismo ustavili smo pa si ogledali arheološki park. Vstopnino se plača pri vhodu in za odraslega znaša 10 €, otroci imajo brezplačno. Ogledali smo si Tempio di Tanit (starodavne ruševine), v ozadju pa vidimo stolp Torre del Coltellazzo o di Sant’Efisio. V bližini se nahaja še Laguna di Nora, kjer naj bi bili flamingoti, vendar jih mi nismo videli.

Nasto smo pot nadaljevali v majhno vasico Pula. Pula je izredno lepa in barvita vasica, sprehodili smo se po ulici Corso Vittorio
Emanuele. V kraju se nahaja tudi večji market SUPERMERCATO JOLLY in CONAD, kar je nam prišlo izjemno prav, saj smo veliko obrokov pripravili v nastanitvi. V Puli smo se odpravili tudi na kosilo v restavracijo Federico’s, kjer smo jedli res vrhunsko.

Pozno popoldan smo se iz naše nastanitve odpravili peš na eno izmed najbolj čudovitih plaž tega območja – Spiaggia di Santa Margherita di Pula/Spiaggia di Perla Marina. Gre za izjemno dolgo peščeno plažo. Mi smo se odpravili peš po potkah med nizkim rastjem. Brez vozička super prehodno, za voziček pa žal ni. Midva sva potem nesla Filipa in voziček. Je pa na plaži Filip tako zelo užival, saj smo bili sami in je lahko hodil gor in dol po pesku in raziskoval.

12.6.2025: Panoramska cesta, razgledne točke in plaže

Ta dan smo se zapeljali po izjemno panoranski cesti od Chia pa vse do priključka k glavni cesti. Ta pot je označena na zemljevidu kot SP71. Najprej smo se ustavili na razgledni točki s katere smo videli res sanjsko plažo – Spiaggia di Tuerredda, potrebovali smo 10 min za 7 km. Plaža je res čudovita, ampak se že od daleč vidi, da je izjemna gneča, zato smo se odločili, da mogoče to ni za nas.

Pot smo nadaljevali do razgledne točke Terrazza Panoramica, potrebovali smo še dodatnih 12 min za 5 km. Do te točke ne morete z avtom, avto pustite pri plaži in nato se do razgleda odpravite peš (cca. 10 min). Žal ni primerno za voziček, tako da sva Filipa nesla. Precej naprej po tej poti in tudi nekoliko v hrib pa se nahaja še stolp Torre di capo Malfatano do katerega se mi nismo odpravili.

Pozno popoldan smo preživeli na čudoviti plaži Su Giudeu Beach. Peščena plaža je edini del kopnega, ki loči morje od slanega jezera v katerem se mirno pasejo flamingoti. Tudi, če se tukaj ne boste kopali, priporočam, da se zapeljete do te točke in uživate v opazovanju flamingov v naravi. Od nastanitve do plaže smo potrebovali 12 min za 8 km.

Po kopanju pa smo se odpravili še na hitro večerjo v restavracijo Garden, kjer smo jedli dobro in precej ugodno z nepredstavljivim pogledom na čudovit bazen, ki je del hotela, ki se nahaja ob restavraciji.

13.6.2025: San Sperate in Dolianova

Dopoldan smo se odpravili na izlet v nekoliko odmaknjena in neturistična kraja. Najprej smo se odpravili do mesteca San Sperate (potrebovali smo 52 min za 62 km). Mestece je lepo zaradi številnih poslikav na starodavnih hišah. Ogledali smo si Murale dedicato al santo patrono di San Sperate di Angelo Pilloni del 1976 in številne druge, ki sploh nimajo poimenovanja.

Ustavili smo se tudi v čudovitem senčnem parku Giardino Megalitico kjer se nahajajo številne kamnite skulpture in kamnite klopi, ki predstavljajo nekakšen kino na prostem. Pot smo nadaljevali do vasice Dolianova, ki je oddaljena 17 min (17 km). Tukaj smo se sprehodili po ulici Corso Repubblica in se ustavili na manjšem senčnem trgu. Od zunaj pa smo si ogledali tudi lepo in starodavno cerkev Cathedral of Saint Pantaleon.

Pozno popoldan smo se odpravli še na našo plažo v kampu, ampak žal nismo bili preveč dolgo, ker so bili malo višji valovi kot običajno. Dan smo zaključili z večerjo v rastavraciji Mirage v Chia, žal spet nismo bili zadovoljni. Hrana je bila sicer dobra, vendar nismo smeli sedeti zunaj, prav tako (kljub temu, da je picerija) strežejo pice šele po 21.30h.

14.6.2025: Chia Tower

Zjutraj smo se odpravili na Chia stolp iz katerega je res fantastičen razgled na okoliške plaže. Od nastanitve do stolpa smo imeli 7 km in potrebovali 10 min. Pot do stolpa je srednje strma, kratka in tlakovana, tako da lahko do vrha pridete z vozičkom. Še posebej lep razgled je na dve plaži: Spiaggia di Su Portu – manjša plaža, na kateri pa je žal precej posušene trave. Druga večja plaža na drugi strani stolpa Sa Colonia Beach pa je čudovita in fantastična.

Ko smo se vrnili iz stolpa smo se odpravili na res dobro kosilo v restavraciji Garden v kampu. Vroči del dneva smo preživeli v apartmaju, pozno popoldan pa smo se odpravili na našo najljubšo plažo Spiaggia di Santa Margherita di Pula/Spiaggia di Perla Marina. Naš dan je bil nekoliko bolj ležeren, saj smo že nekaj stvari pakirali, saj jutri odhajamo na drugo lokacijo, in sicer Porto Pino.

Sardinija – Porto Pino (15.6 – 21.6.2025)

15.6.2025 smo se odpravili do Porto Pino, kjer smo imeli rezervirano tretjo nastanitev. Iz Chie do Porto Pino smo potrebovali 46 min za 40 km.

NASTANITEV: Rezervirali smo Casa Flavio za 6x nočitev (od 15-21.6) in plačali 750,50€. Tudi ta nastanitev se nahaja blizu (600 m) stran od čudovite plaže Nautica 2000. Apartma je nekoliko starejši, ampak zelo prostoren z dvema samostojnima sopalnicama, veliko kopalnico in kuhinjo. Apartma je opremljen popolnoma z vsem. Nahaja se v prvem nadstropju več stanovanjske hiše in ima ograjeno teraso, tako da je super za otroke.

Lepo počasi smo se razpakirali potem pa smo si naredili kosilo na žaru, ki je tudi del nastanitve. Zraven žara, ki se nahaja na vrtu pa je še ena pokrita miza. Pozno popoldan smo se odpravili po čudoviti potki, ki je primerna tudi za voziček na plažo Porto Pino – Seconda Spiaggia, ki je starostno razdeljena, na začetku so starejši, potem mlajši in na koncu družine. Nad plažo smo bili zelo razočarani, saj je bilo na plaži ogromno trave, res celi kupi. Zdaj pa ne vem, ali je bilo to zaradi vremena ali takšna pač je ta plaža. Bila pa je nabito polna tudi ob 6h popoldan.

Nazaj grede smo se ustavili še v lokalu Sotto le Stelle nato pa pot nadaljevali nazaj do apartmaja. Mogoče ena slabost apartmaja, nekje zadnjih 300 m ni asfalta, ampak je pot iz mivke. Se da z vozičkom, ampak na določenih delih, ko mivka ni čisto zvožena, je treba voziček malo dvigniti.

16.6.2025: Porto Flavia

Odpravimo se do Porto Flavia, potrebujemo 54 km (57 min). Porto Flavia je slavno pristanišče zgrajeno v skalo, leta 1925. Vstopnina je 13 € na osebo, otroci do 6 let imajo brezplačno. Ogled je voden in traja cca. 1h, določene ure v dnevih so namenjene angleško govorečim skupinam. Ogled je sestavljen iz 600 m poti po tunelu in 180 stopnicah, za vstop je treba nositi čelado.

Pred vstopom v Porto Flavia je manjše organizirano in brezplačno parkirišče s prečudovitim razgledom. Potem se po makedam cesti odpravite do vhoda, kjer kupite tudi vstopnico. Tukaj se nahaja tudi senčen lokal, kjer lahko v senci počakate, da se začne vaš ogled.

Mi več kot v tunel nismo uspeli vstopiti, saj Filipu ni bilo všeč in se je očitno prestrašil in zato neutožljivo jokal. Žal ga nisma mogla nikakor potolažit, zato sva tunel že na začetku zapustila. Ja, tudi to se zgodi, ampak nič zato, saj je že sama pot do Potro Flavia prečudovita z dih jemajočimi razgledi. Na poti (cesta SP83) je tudi kar nekaj točk, kjer se lahko ustavite in uživate v razgledu.

V bližini se nahaja še plaža Spiaggia di Masua, ki smo si jo mi samo ogledali, saj je bilo prevroče za kopanje, Filip pa tudi ni bil najboljše razpoložen. Iz Porto Flavia smo se začeli vračati proti domu, za eno uro pa smo se ustavili v manjšem in senčnem parku v Nebidi pred restavracijo Oasi.

Popoldan smo preživeli na plaži v Porto Pino, imenovani Nautica 2000, ki je zares čudovita in namenjena majhnim otrokom. Čudovita mivka, ki je težka, to pomeni da voda ostane kristalno čista, saj se mivka ne dviguje. Prav tako je voda zelo dolgo izjemno plitva in topla. Na večerjo smo se odpravili v restavracijo La Medusa, kjer smo jedli povprečno pico.

17.6.2025: Iglesias in Nebida

Dopoldan smo preživeli v apartmaju Casa Flavio, kjer smo si ponovno naredili kosilo na žaru. Po kosilu pa so se najprej odpravili do mesteca Iglesias, ki nas je vse navdušil. Od nastanitve smo potrebovali 50 min za 51 km. V mestecu smo se sprehodili po izjemno barviti ulici C.so Giacomo Matteotti; okrašeni s pisanimi dežniki. Sprehodili smo se vse do trga Piazza Municipio, kjer se nahaja tudi starodavna katedrala Cathedral of Saint Claire of Assisi. Mestece je super za vozičkanje, saj je zelo senčno, zaradi ozkih uličic obdanih z vrstnimi hišami.

Iz Iglesias smo pot nadaljevali do Nebide, kjer smo šli na panoramski sprehod po Passeggiata panoramica di Nebida. Pot je zares čudovita, kratka, tlakovana in krožna, prav narejena za voziček in majhne otroke. Razgledi pa so fenomenalni, na visoka visokogorja in pisane hiške Nebide. Pogled na morje pa razkriva najrazličnejše skalne formacije in turkizno morje. Iz Iglesias do Nebide smo potrebovali 20 min za 15 km.

Iz Nebide smo se začeli vračati proti domu in si kar hitro privoščili postanek na plaži Fontanamare. Plaža je zares čudovita in ogromna z zelo fino mivko. Mi se tukaj nismo kopali, saj so bili res zelo visoki valov, je pa bilo vseeno super za Filipa saj je lahko divjal po mivki. Midva pa sva ob tem uživala v lokalu na plaži. Plaža Fontanamare se nadaljuje v plažo Spiaggia di Plagemesu, ki ima sicer svoj dostop ampak se vidi iz plaže Fontanamare.

18.6.2025: Is Solinas

Dopoldan smo preživeli v našem apartmaju in se šli kopat na našo čudovito plažo Nautica 2000 v Porto Pino. Zopet smo si naredili kosilo zunaj na žaru. Plaža je res izvrstna za male otroke, saj je takšna kot bazen z nizko in toplo vodo.

Pozno popoldan smo se odpravili v sosednjo vasico Is Solinas in se sprehodili po sprehajalni poti Stagno di baiocca Masainas, ki poteka po čudoviti potki ob jezeru, kjer smo v daljavi ponovno opazovali flaminge. Pot vodi vse do plaže Spiaggia Is Solinas, kjer pa je bilo morje precej razburkano, zato v vodo nismo šli. Je pa bila plaža popolnoma prazna, hkrati pa je zelo široka, kar je bilo idealno, da je Filip lahko divjal po pesku.

19.6.2025: Otok Sant’ Antioco

Otok je z ostalim ozemljem Sardinije povezan s cesto. Mi smo se najprej odpravili do čudovite plaže Spiaggia Grande, kjer smo se precej časa kopali. Kopanje pa zaključili v lokalu na plaži. Plaža tukaj je čudovita, kristalno čista voda in izjemno drobna mivka. Do plaže smo potrebovali od apartmaja nekje 45 min. Naša naslednja postojanka je bilo mestece Calasetta, kjer smo se sprehodili po vodoravnih uličicah in se ustavili v eni restavraciji na kosilu. Odpravili smo se vse do stolpa Torre di Calasetta, s kjer smo imeli čudovit razgled na plažo Spiaggia di Sottotorre.

Pot smo nadaljevali na jug otoka mimo mesteca Colonia in Cannai vse do lokalne ceste Strada Comunale Coaquaddus, kjer smo uživali v prečudovitih razgledih. Od Calasette smo potrebovali 34 min za 21 km. Južni del otoka nas je zares impresioniral, en razgled je lepši od drugega, prav tako turkizna voda morja. Če boste imeli možnost se tukaj ustavite na plaži Spiaggia Coaquaddus, mi se žal nismo mogli, ker je Filip ravno zaspal.

Tukaj se nahaja tudi stolp Torre Canai, ki še dodatno popestri že tako prečudovito naravo. Od tukaj smo se začeli vračati nazaj proti severu do mesteca Sant’Antioco, ki je tudi največje mesto na otoku in meni osebno bolj všeč kot Calasetta. Iz juga do mesta smo potrebovali 23 min za 15 km. Tudi v tem mestecu smo se ustavili, ogledali smo si cerkev Church of Saint Antiochus Martyr in trg pred njo. Sprehodili pa smo se tudi do promenade ob morju Lungomare Cristoforo Colombo. Raziskali pa smo tudi izjemno barvite in razgibane uličice mesta. Mesto je idealno za voziček, sicer je nekoliko v hrib, ampak ni prehudo.

Na tej točki smo naš izlet zaključili in se začeli vračati proti apartmaju, potrebovali smo 30 min za 30 km. Večer smo preživeli v Porto Pinu, šli smo malo na sprehod po mestecu in na sladoled.

20.6.2025: Portoscuso in Carbonia

Dopoldan smo preživeli v apartmaju in na naši plaži. Ponovno smo si naredili super kosilo na žaru. Po kosilu pa so se odpravili do obmorskega mesteca Portoscuso, ki nas je izjemno pozitivno presenetilo. Ljubke, pisane in nizke hiške nanizane v vrstam, manjši trg z osredno cerkvijo, promenada ob morju, ki vodi vse do čudovite plaže Spiaggia di Portopaglietto. Iz Porto Pino do mesteca smo potrebovali 37 min za 41 km. Ogledali smo si tudi Tonnara Su Pranu – starodavno ribogojnico tune, ki ima danes velik zgodovinski pomen.

Iz Portoscuso smo pot nadaljevali do večjega mesta v notranjosti Carbonia, kjer pa praktično ni nič za videt. Sicer je tukaj ogromno najrazličnejših trgovin in večjih nakupovalnih centrov, ampak mesto nima starega mestnega jedra. Tukaj smo se zadržali kakšnih 20 min, iz Portoscuso smo potrebovali 17 min za 18 km. Od tukaj smo se začeli vračati proti domu.

Ker je bil Filip zelo priden v avtu smo se zapeljali še do Flamingo-View v Porto Pino in vse do konca makedam ceste, kjer je parkirišče iz katerega vodi peš pot do Caraibi Beach. Mi se na plažo nismo odpravili, saj cesta ni primerna za voziček. Ker je bilo pa že precej pozno popoldan, sva se odločila, da ne bomo šli. Vse skupaj bi seveda trajalo precej, časa, če bi morala Filipa nositi do plaže, ki pa vseeno ni tako zelo blizu parkirišča. Na Flamingo-View točki nismo videli nobenega flaminga, smo jih pa videli celo jato v jezeru pri parkirišču od Caraibi Beach.

Ker nam je ostalo še nekaj časa do večerje, smo se zapeljali še do Ristorante Oasi Verde Candiani, kjer je sicer vse zaprto, ampak smo se odpravili na kamnito plažo in uživali v razgledih polotoka. Cesta do te točke je precej slaba, vendar se počasi z avtom da priti. Dan smo zaključili na večerji v restavraciji blizu naše nastanitve Ristorante Il Cormorano. Jedla sva pico, ki je bila dobra, ampak nič posebnega.

Sardinija – Costa Rei (21.6 – 28.6.2025)

Zjutraj smo se odpravili iz Porto Pino v Costa Rei, potrebovali smo več kot 2 h za 135 km, saj je bila gneča in skoraj cela pot teče po lokalni cesti.

NASTANITEV: Rezervirali smo nastanitev Le Residenze di Piazza Italia in za 7 nočitev plačali 1456 €.Nastanitev je za 4 odrasle osebe, saj sta se nama pridružila še starša, tako da smo zadnji del dopusta preživeli skupaj. Nastanitev vsebuje res ogromno dnevno sobo z veliko jedilno mizo, dvema samostojnima spalnicama in eno kopalnico. Kuhinja je nekoliko manjša, ampak popolnoma opremljena (le pečica manjka). Apartma pa ima dve ogromni terasi, kar nam je bilo izjemno všeč. Ograla je zidana, kar je več kot primerno za majhne otroke.

Gre pa za zelo poseben kompleks. Celota je zagrajena mogoče iz 10 takšnih hišk in v vsaki hiški sta 2 apartmaja. Hiške so razporejene v krogu in se lahko biva le v zgornjih nadstropjih, spodaj so trgovine in restavracije. Znotraj tega kroga je bogato dogajanje, saj je precej restavracij, trgovin, masaž, sladoled, lekarna,… Velika prednost nastanitve pa je tudi ta, da imamo pogled na morje, saj se celoten kompleks nahaja samo 300 m stran od plaže Costa Rei.

Z izbiro nastanitve smo bili izjemno zadovoljni, saj je celoten apartma zelo primeren za male otroke, prav tako pa nisi popolnoma odmaknjen od dogajanja. Ko smo se namestili v apartmaju in nazdravili skupnemu dopustu smo se odpravili na izjemno čudovito plažo Costa Rei, kjer smo preživeli popoldan. Zvečer pa smo se odpravili na večerjo v restavracijo Rey Oasi, kjer smo jedli povprečno za ceno cca. 20 € na osebo.

22.6.2025: San Vito, Muravera in Torre di Porto Corallo

Dopoldan smo preživeli na naši plaži Costa Rei. Prav tako smo se malo sprehodili po mestecu Costa Rei in raziskali še ostale dele te neskončne plaže. Costa Rei je res takšno majhno mestece polno različnih nastanitev, restavracij, dejavnosti za otroke in vodnimi športi; za nepozabne počitnice. Plaža je čudovita z drobno in belo mivko. Na določenih odsekih iz morja kukajo zaobljene skale, ki še dodatno prispevajo v čudovitosti plaže.

Po kosilu smo se najprej peljali v mescete San Vito z razlogom, saj smo obiskali slaščičarno La Mimosa, kjer sva z Juretom naročila torto za Filipa, ki bo svoj prvi rojstni dan praznoval 25.6. Nato smo se odpravili malo po mestecu, ki je izjemno lepo. Pot smo nadaljevali do stolpa Torre di Porto Corallo, s kjer je čudovit razgled na pristanišče in dolgo peščeno plažo Spiaggia di Porto Corallo. Na stolp vodijo tudi stopnice po katerih se lahko povzpnete za boljši razgled. Vrata v stolp pa so bila zaklenjena, tako da si nismo mogli ogledati notranjosti.

Začeli smo se vračati proti domu, ustavili smo se v mestecu Muravera, kjer smo se odpravili v trgovino. Tukaj so večje trgovine z večjo izbiro, v Costa Rei je manjši Spar. Naša zadnja postojanka je bilo jezero Stagno delle Saline, kjer smo lahko opazovali številčno jato flamingov čisto od blizu. Na lepši način dneva ne bi mogli zaključiti.

Zvečer smo se v Costa Rei Odpravili na večerjo v restavracijo Isola Verde, kjer smo dobili res vrhunsko hrano, tako da je tole res vredno izpostaviti :).

23.6.2025: Dan na plaži

Ta dan bom zelo kratka, saj smo cel dan preživeli na plaži Costa Rei. Za vikende je največja gužva na plažah, v ponedeljek pa je bilo bolj prazno, kar smo mi lepo izkoristili. Kosilo smo si naredili v apartmaju. Popoldan pa smo se peš odpravili za 15 min oddaljeno plažo Spiaggia delle Ginestre. Čudovita plaža, ampak enaka kot Costa Rei. Ampak sprehod je prav prijal.

24.6.2025: Dan na plaži in sprehodi po Costa Rei

Še en dan smo izkoristili za kopanje na plaži Costa Rei. Res je božanska plaža in se je nikakor ne moremo naveličati. Po jutranjem kopanju smo si pekli na žaru. Naša nastanitev Le Residenze di Piazza Italia namreč nudi tudi plačljivo izposojo žara in si lahko pečeš na žaru kar na balkonu. Po kosilu smo šli z vozičkom na krajši sprehod po Costa Rei. Nekaj nastanitev se nahaja tik ob morju na ravnem, potem pa se kraj začne kar hitro vzpenjat v hrib. Podali smo se nekoliko v hrib, tako da smo imeli razgled na morje.

Popoldan smo se odločili, da malo zamenjamo plažo in se tako odpravili na plažo Spiaggia di Cala Pira. Plaža je manjša in zalivna, ki jo krasi čudovit stolp. Posebnost te plaže je, da je tukaj izjmeno topla in nizka voda, kar je idealno za majhne otroke in vodne športe. Iz tega razloga je tudi precej natrpana, vendar pozno popoldan, ko smo se mi odpravili na plažo ni bilo gneče. Pred plažo se nahaja plačljivo parkirišče in morate kakšne 3 minute peš do plaže po urejeni potki.

Mi smo na tej plaži zares uživali, Filip je bil izjemno dobro razpoložen in skoraj 1h v svojem obročku “plaval” v čudoviti vodi. Proti večeru smo se vrnili v Costa Rei, saj je omenjena plaža oddaljena kakšnih 15 min vožnje. Z Juretom sva se po dolgem času sama odpravila na večerjo v restavracijo SuNuraxi Costa Rei, kjer sva izjemno dobro jedla.

25.6.2025: Praznovanje Filipovega rojstnega dne

Ta dan je bil izjemno poseben, saj je Filip praznoval svoj prvi rojstni dan. Zjurtaj, tako kot vsak dan smo odšli na našo plažo Costa Rei, po kopanju pa je Filip odspal svoj lepotni spanec, midva pa sva se peljala v kraj San Vito do slaščičarne La Mimosa, kjer sva imela naročeno torto. Priznam, da me je bilo nekoliko strah kakšna bo izpadla, saj ne govorijo besedice angleško. Amkap torta je bila fantastična na pogled in fantastična za brbončice. Po kosilu, sladkanju s tortico in odpiranju daril smo se ponovno odpravili na plažo. Voda je bila danes še posebaj fantastična, saj ni bilo nobenih valov.

Ob 18h smo imeli rezervacijo za vačerjo v restavraciji Ristorante La Piazzetta, ki je del kompleksa Residenze di Piazza Italia. Restavracija je mogoče malenkost dražja od povprečja, ampak strežejo res izjemno dobro hrano, tako da smo rojstni dan res dobro proslavili.

26.6.2025: Cagliari

Ta dan smo se zopet potepali. Jutro smo preživeli na naši plaži Costa Rei in se nato hitro odpravili proti glavnemu mestu Cagliari. Iz Costa Rei do Cagliari smo potrebovali 1h. Parkirali smo v pristanišču in se nato povzpeli v center Cagliarija, ki je nekoliko hribovit. Večino stvari je dostopnih z vozičkom, nekje pa se tudi ne da, saj so edina možnost prehoda stopnice. Najprej smo se odpravili na kosilo v eno izmed restavracij na ljubkem in senčnem trgu Piazza Yenna.

Od tukaj smo pot nadaljevali do Bastione di Saint Remy in se po stopnicah povzpeli na višji nivo Cagliarija. Ogledali smo si še cerkev Cattedrale di Santa Maria Assunta e Santa Cecilia in Palazzo Regio. Nazadnje smo si ogledali še čudovit stolp, ki ga krasi slonček Torre dell’Elefante. Na poti do avta pa smo se ustavili še v lepem senčnem lokalu in počakali, da Filip odspi svojo kitico. O Cagliariju ne bom več pisala, saj sva ga z Juretom podrobno raziskala leta 2018, kar si lahko preberete v prispevku: Cagliari: Glavno mesto Sardinije.

Pozno popoldan smo se vrnili na Costa Rei in se ponovno odpravili v restavracijo Ristorante La Piazzetta na večerjo, tokrat na pice, ki so bile božanske.

27.6.2025: Raziskovanje plaž in razglednih točk

Dopoldan smo ponovno (in še zadnjič) preživeli na naši plaži Costa Rei. Za kosilo smo si spekli na žaru in se potem odpravili na raziskovanje okoličkih plaž in razgledov. Naša prva postojanka je bila 8 min oddaljena Spiaggia di Piscina Rei, ki je čudovita, vendar nekoliko odmaknjena plaža, zato je skoraj brez ljudi. Do plaže vodi precej slaba makedam cesta, na plaži pa ni lokalov, le na parkirišču je bil parkiran manjši kombi, kjer se je dalo kupiti pijačo. Mi smo se tukaj na hitro skopali in pot nadaljevali do 10 min oddaljenega Capo Ferrato, kjer smo se ustavili na parkirišču izjemno majhne plaže Spiaggia di Perda S’Acchiloni.

Začeli smo se vračati proti Costa Rei in raziskali še južneje proti Villasimius, kjer pa sva z Juretom že bila leta 2018. Ustavili smo se na številnih razgledni točkah in opazavoali čudovite plaže, do katerih se lahko pride le peš in okoliške otoke. Ta pot je resnično izjemno panoramska. Nazaj grede pa smo se ustavili še na plaži Spiaggia di Marina di San Pietro, da bi se kopali, ampak je bila plaža nabito polna in prav nič posebna, zato smo se vrnili kar domov na našo plažo.

Zvečer smo se vsi odpravili v restavracijo SuNuraxi Costa Rei, kjer sva z Juretom že jedla 3 dni nazaj in bila izjemno zadovoljna. Tokrat smo doživeli hladen tuš nad neprijaznostjo zaposlenih, prav tako pa je bila hrana čisto povprečna, porcije pa majhne. Iskreno, ne vem kaj se je zgodilo v teh treh dneh. Ko smo se najedli pa smo se odpravili še na krajši sprehod do manjše “tržnice” z lokalnimi prodajalci, ki se nahaja ob cesti Via Ichnusa.

Tako smo tudi zaključili naše bivanje na Costa Rei – bilo je nepozabno. Naslednji dan se odpravljamo domov.

28.6.2025: Nuoro in Olbija

28.6.2025 je bil naš zadnji dan na Costa Rei, odjavili smo se iz čudovite nastanitve Residenze di Piazza Italia ob 1o h in se odpravili v 2h oddaljeno visokogorsko Nuoro. Tukaj smo se odpravili na kosilo in se malo sprehodili čez mescete, ki nas je vse navdušilo s svojo barvitostjo in razgibanostjo. Vsega skupaj smo se v Nuoro preživeli 2h. Nato pa smo pot nadaljevali v Olbijo, ki je od Nuorota oddaljena 1h in 15 min vožnje.

V Olbiji smo se najprej odpravili v izjemno lep park Parco Fausto Noce, saj je bilo 37 stopinj in ni bilo za živet. V parku smo poiskali senco, si dali podlogo na tla in lepo uživali kakšno urco. Ko so pozneje popoldan tempereture nekoliko padje pa smo se sprehodili še po Olbiji, po čudoviti promenadi Via Goffredo Mameli vse do morja, kjre smo se priključili na promenado ob morju. Olbija je resnično čudotiva s številnimi restavracijami in lokali v senci.

Ob cca 7:30 smo se vkrcali na trajekt za Livorno in naslednji dan prevozili precej kilometrov do Maribora. S tem smo naše sanjske počitnice zaključili, bilo je božansko, tako kot se za Sardinijo spodobi. Če te pa zanima najino bolj avanturistično potovanje na Sardinijo s šotorom in motorjem pa poglej še prispevek: Sardinija potopis.

The post Sardinija z otroki: Plaže, razgledi in sprehajalne poti appeared first on Strani Sveta.

Šest regij ponuja raznolik program in edinstvene adventne trge. Salzkammergut pokrajina ni tako prepoznavna in znana kot adventni Salzburg (oddaljen le cca 40 km) ali kot turističen Hallstatt (oddaljen tudi nekje 40 km). Z Juretom sva že bila v pokrajini Salzkammergut leta 2018, ko sva se odpravila na adventni Salzburg. Takrat sva se v celotni regiji zadržala le en dan, kar je bilo absolutno premalo, že takrat sem vedela, da se sem želim vrniti.

Sedaj potujemo v troje, z nama na poti je Filip (star 5 mesecev), zato vedno iščem takšne lokacije, ki bodo tudi zanj primerne hkrati pa bova tudi midva imela nekaj od dopusta. Za božični sejem na Dunaj, Salzburg, Koln,… se nisva želela odpraviti zaradi gneče. Filip je še vedno v vozičku in si ne predstavljam vozičkanja med nabito polnimi stojnicami.

Pokrajina Salzkammergut pa je kot narejena za vozičke! Številna jezera in manjše vasice ob jezerih so na ravni površini, prav tako pa je vse izjemno lepo urejeno in dostopno. Skoraj vsaka vasica pripravi svoj adventni sejem, ki je nekoliko drugačen od sejmov v drugih vasicah. Vasice in jezera so med seboj oddaljena maksimalno 1,5h vožnje. Prav tako gre za manjše sejme, tako da ni pretirane gužve, prav tako pa še gre za razmeroma neodkrit predel.

Kaj mi je všeč je tudi to, da na stojnicah prodajajo njihove lokalne izdelke, lokalno kulinariko, velik pa je poudarek tudi na naravnih solnih kopelih in izdelkih iz soli. Mi smo bili nastanjeni v osrčju regije v vasici St Wolfgang im Salzkammergut, ki nam je bila odlična izhodna točka za raziskovanje vseh jezer in božično okrašenih vasic ob jezerih.

Kako v Salzkammergut

Salzkammergut pokrajina je iz Slovenije oddaljena cca 4-5h. Mi smo se odpravili iz Domžal in do St Wolfgang im Salzkammergut vasice potrebovali 3h in 50 min (za 380 km). To je pot, ki gre čez Postalm prelaz, kjer je potrebno plačilo cestnine 17€. Ne vem zakaj, ampak Google maps vedno pelje čez ta prelaz in midva nisva bila pozorna. Boljša pot bi bila preko Bad Ischl ali preko Bischofshofen, da se prelazu in cestnini izognete.

Salzkammergut nastanitev

Trenutno nama je z dojenčkom veliko boljša izbira apartma kot hotel, zato sva v vasici St Wolfgang im Salzkammergut gledala samo apartmaje. Prednost apartmaja je zagotovo več prostora, 2 ločeni sobi (spalnica in dnevna soba), priprava obrokov po želji in seveda tudi apartma je cenovno ugodnejši. Imate pa v celotni regiji ogromno izbiro apartmajev in hotelov.

Poleg vasice St Wolfgang im Salzkammergut so odlične za bivanje tudi St Gilgen in Strobl (sta nekoliko manjši od St Wolfgang) in se nahajata ob istem jezeru. Ob jezeru Mondsee se nahaja vasica Mondsee, ki je tudi odlična iztočnica za raziskovanje pokrajine, prav tako pa se nahaja najbližje Salzburgu.

Ob jezeru Attersee je kar nekaj manjših vasic, ampak nimajo adventa, tako da je to jezero najmanj zanimivo. Je pa vsekakor vredno enodnevnega izleta okrog jezera čez dan, saj ponuja ogromno lepih razgledov. Najbolj oddaljeno je jezero Traunsee in vasica Gmunden, ki je tudi adventno okrašena.

V St. Wolfgang smo najeli apatma Schubert – Haus, zato je bila ta prelepa vasica iztočnica za vse naše oglede. Apartma Schubert – Haus smo najeli za 7 dni (6 nočitev) in zanj plačali 870 €. Apatma ima v celoti opremljeno kuhinjo, dnevno sobo in ločeno spalnico. Zame velik plus pa je tudi kopalna kad.

Advent v Salzkammergut: 6 – dnevni plan potovanja

16.12.2024: Namestitev v apartma in ogled okrašenega mesteca

Od dneva nismo imeli veliko, saj smo večino časa preživeli na poti. Pozno popoldan smo se namestili v apatma in se nato odpravili na krajši sprehod po mestu. Nikjer ni bilo nikogar, saj imajo v Avstrije tihe dneve in ponedeljek je bil en tak dan, kar pomeni, da je bilo vse zaprto. Vseeno pa je bilo zelo lepo v miru in božičnem vzdušju uživati med čarobno okrašenimi uličicami.

17.12.2024: Izlet do jezera Attersee

Zjutraj sva s Filipom najprej odšla na sprehod, saj ob jezeru vodi dolga cesta s čudovitimi razgledi, idealna za vozičkanje. Jaz sem uživala v razgledih, mali Filip pa v vsem novem kar je videl in doživel. Popoldan smo se odpravili na izlet okrog jezera Attersee, ki je izjemno blizu jezera Wolfgangsee. Ustavili smo se v kraju Kammer, kjer smo si ogledali grad, ki se nahaja tik ob jezeru. Okrog gradu je čudovit park, kjer smo se sprehodili. Kosilo smo si privoščili v restavraciji ob jezeru Das Klimt – Restaurant-Cafe.

Nadaljevali smo do vasi Weyregg am Attersee, kjer se zapeljemo na ožjo cesto Doktor-Gleißner-Weg s katere imamo razgled na jezero. Gremo tudi mimo See Alpaka – Gehege; kjer se pasejo alpake. Žal alpak nismo videli, so bile zaprte v hlevih in ne na pašnikih. Da smo obkrožili celotno jezero brez postankov smo potrebovali 2,5 h.

Pozno popoldan smo preživeli na adventnem sejmu v St. Wolfgang, kjer sva z Juretom uživala v aromatičnem “gluwine” in poskušala najrazličnejše jedi iz stojnic. Ta vasica je res tako prekrasna, poskrbljeno ja za vsak detajl in je občutek takšen kot bi se resnično znašli v božični pravljici.

18.12.2024: Razgledne točke in Bad Ischl

Zjutraj smo se odpravili na dve čudoviti razgledni točki pri jezeru Wolfgangsee. Prva se imenuje Wassbad Strobl, kjer smo imeli res čudovit razgled na celotno jezero. Druga razgledna točka St. Wolfgang Blick pa nudi čudovit razgled na našo vasico St. Wolfgang.

Pot smo nadaljevali do Wildtierpark Kleefeld – nekakšna kmetija, kjer je možen ogled koz, jelenov in drugih živali. Vse skupaj se nahaja v čudoviti neokrnjeni naravi. Od tukaj pa smo se sprehodili po čudoviti poti med gorami in gozdom. Pot je primerna za vozičke, Filip je tako užival, da je zaspal.

Od tukaj smo pot nadaljevali v Bad Ischl. Mesto ima izjemno bogato zgodovino kar se kaže tudi v čudovitih zgradbah. Najprej smo se sprehodili po mestu in si ogledali staro pošto, Trinkhalle, Leharvilla, Kurpark Bad Ischl, Hotel zur Post. Vse se nahaja v strogem mestnem jedru, tako da lahko z vozičkom naredimo krožno pot. Obvezen je bil postanek v slaščičarni Konditorei Zauner, kjer slovijo po sladici jelenji hrbet. Uživali smo tudi v čudoviti božični okrasitvi.

V Bad Ischl smo se ustavili tudi na večerji v restavraciji Gasthaus zur Salzmühle, kjer smo res odlično jedli. Po večerji smo se začeli vračati nazaj proti domu, kjer smo večer ponovno preživeli v vasici Wolfgangsee na božičnem sejmu.

19.12.2024: Izlet z ladjico po Wolfgangsee

Cel dan smo namenili vožnji z ladjico po Wolfgangsee. Vstopnico smo kupili na pomolu v St. Wolfgang in je na osebo znašala 29,60€. To je vstopnica s katero lahko obiščete Strobl in St. Gligen in se potem tudi vrnete nazaj v St. Wolfgang. Prodajajo pa tudi karte, ki nudijo prevoz v le en kraj in nazaj.

Mi smo se z ladjico najprej odpravili v Strobl, kjer smo si ogledali čudovit adventni sejem. Izjemno so mi všeč takšne majhne vasice, ki pripravijo božični sejem, saj to pomeni lokalno ponudbo, popolnoma drugačno vzdušje brez masovnega turizma in tudi manj gneče, kar je meni najbolj pomembno. Z vozičkom in majhnim dojenčkom je veliko hitreje in lažje, če ni gneče in, če imaš prostor, da se kam umakneš, ko je to potrebno.

Iz Strobla smo se vrnili na ladjico, ki nas je peljala v drugo majhno adventno vasico St. Gilgen. Adventni sejem je tukaj malenkost večji, prav tako je večja ponudba lokalnih proizvajalcev hrane, pijače in okraskov. Ampak se resnično ne bi mogla odločiti, kateri sejem mi je lepši, tako da je obvezen obisk obeh vasic.

Iz St. Gilgen smo se vrnili nazaj na ladjico, ki nas je pripeljala nazaj v St.Wolfgang. Da smo večer zaključili v stilu, smo se še enkrat sprehodili po božičnem sejmu.

20.12.2024: Predčasen povratek domov

Tudi to se zgodi, ko potuješ z dojenčkom. Filip se je prvič prehladil in prvič dobil vročino. Nič hujšega ni bilo, razen tega, da celo noč nismo spali. Zjutraj, ko smo se zbudili pa je sneg padal z vso močjo. Z Juretom sva pogledala vremensko napoved in je kazalo, da bo snežilo še naslednje 3 dni.

S prehlajenim dojenčkom to vsekakor niso razmere v katerih bi lahko še naprej raziskovali čudovito pokrajino. Na izbiro sva imela ostati še 2 dni in biti v apartmaju ali se predčasno vrniti domov. Odločila sva se za povratek domov. Hitro smo se spakirali in odšli. Vožnja domov je bila vse prej kot zabavna, saj je na cestah že bilo ogromno snega in nič še ni bilo spluženo, Filip pa v svojem stanju tudi ni bil razpoložen za vožnjo. Ampak nekako nam je uspelo.

Kaj smo si imeli še v planu pogledati in naj je ostalo za naslednjič?

• Za 20.12.2024 smo imeli planiran izlet do Fuschlsee, kjer bi se ustavli na dveh razgledni točkah ob jezeru: Badeplatz Stöllinger in Strandbad Wesenauer.
• Za 21.12.2024 pa smo imeli v planu, da gremo do jezera Mondsee, kjer si v kraju Mondsee ogledamo adventni sejem. Ustavili pa bi se tudi na točki Strandbad Wesenauer ob jezeru Wolfgangsee, kjer je ob jezeru čudovita sprehajalna pot, kjer bi lahko vozičkali.
• 22.12.2024 pa smo tako imeli planiran povratek domov

Čeprav smo naš adventni dopust zaključili 2 dni prezgodaj, smo se vseeno imeli izjemno lepo. Uživali smo v čarobnih skupnih trenutkih, prečudoviti praznični okrasitvi, dobri hrani in pijači.

The post Advent v Salzkammergut z dojenčkom appeared first on Strani Sveta.

Zugspitze: Enodnevni izlet v hribe (26.12.2018)

Iz Innsbrucka, kjer sva bivala 4 dni v sklopu najinega adventnega izleta, sva si en dan organizirala izlet v Nemčijo – na najvišjo goro Zugspitze. Preden sva dosegla končno destinacijo sva še malo zavila do gradu Ehrenberg in do visečega mostu Highline179.

Grad Ehrenberg in viseči most Highline179

Most Highline179 je najdaljši viseči most za pešce. S svojo dolžino 405 metrov se je uvrstil v Guinnessovo knjigo rekordov. Most se na najvišji višini nahaja na 114 metrih. Most je dovolj širok za srečanje z mimoidočimi, ki si jih vsekakor ne želimo. Čuti se tudi rahlo nihanje in se sliši bitje srca ob pogledu navzdol skozi železne rešetke.

V času najinega obiska viseči most ni bil obiskan, saj sva bila praktično sama na njem, tako da sva lahko še bolj uživala v adrenalinu in zimskem razgledu. Celoten most je bil popolnoma zaledenel in zmrznjen, prav tako pa naju je navduševala prečudovita pokrajina in spokojna tišina.

Kako priti do visečega mostu Highline179

Iz Innsbrucka je do visečega mostu 90 km (1h in 20 min vožnje z avtom) proti severu (proti meji z Nemčijo). Z avtom se lahko zapeljete vse do Parkplatz Highline 179 (Klause 2, 6600 Gemeinde Reutte). Parkirišče je stacionarno nekako pod mostom. Tukaj se nahaja tudi turistična agencija in avtomat na nakup vstopnice. Vstopnico lahko kupite tukaj, ali tik preden pridete pred most, kjer so ponovno postavljeni avtomati. Vstopnica za odraslo osebo je 8€, za otroke je 5€. Tukaj se nahaja tudi muzej in utrdba Ehrenberg Klause iz leta 1480. Našli pa boste tudi restavracijo, kjer lahko kaj pojeste ali popijete kavico pred podvigom.

Od parkirišča imate 15 minut hoje po gozdu do mostu ali 45 minut hoje do trdnjave Schlosskopf. Preden boste vstopili na most boste zagledali ruševine gradu Ehrenberg iz leta 1293, na drugi strani pa trdnjavo Claudia. Gre za dolinsko pregrado; tip gradu, katerega namen je nadzorovati prehod skozi dolino.  Z gradnjo je začel grof Menhard II iz Tirolske.

Več informacij o samem visečem mostu in gradu Ehrenberg boste našli na uradni spletni strani Highline179.

Zugspitze: Enodnevni izlet v hribe

Iz Highline179 sva se podala proti Zugspitze, potrebovala sva 35 min (25 km). Midva sva se na Zugspitze podala iz avstrijske strani, in sicer iz kraja Obermoor, kjer je tudi ogromno brezplačno parkirišče. V neposredni bližini je gondola, kjer tudi kupite vstopnico. Vstopnina na osebo je znašala 46.50 €. Najpogostejši vstop na Zugspitze je kraj Garmisch-Partenkirchen v Nemčiji.

Zugspitze ponuja 20 km smučarskih prog primernih za smučarje, ki ponujajo naravni sneg kar 6 mesecev. Zugspitze je tudi zelo primerna destinacija za ne-smučarje, saj 360° panorama omogoča razgled na 400 različnih gorskih vrhov v štirih različnih državah.

Na 2600 m nadmorske višine se nahaja tudi restavracija Sonnalpin z ogromno in prečudovito sončno teraso. Zraven restavracije se nahaja še manjša lesena hiška, kjer si lahko sposodite lesene sanke, plastičen bob in zaščitna očala. Zugspitze ponuja kar 3 proge za sankanje. Midva sva si sposodila plastične bobe in sva dejansko zelo uživala v vožnji, saj je precej adrenalinska, ker se spustiš po zelo strmem hribu s številnimi ovinki, ki jih velikokrat nisva zvozila. Na voljo pa je tudi ena krajša, ravna in manj strma proga.

Zugspitze – najemi in cene

Najem enih plastičnih sank stane 8 €, primerne so za eno osebo. Najela pa sva tudi zaščitna očala, saj brez njih nisva popolnoma nič videla. Cena izposoje zaščitnih očal je bila 5 € na osebo.

V enaki zgradbi kot se nahaja restavracija pa je možen tudi najem derez za zimski pohod med gorami. Midva se za pohod tokrat nisva odločila, saj nama je zmanjkalo časa.

Na sončki terasi restavracije Sonnalpin sva se zadržala precej časa, saj ni lepšega kot uživanje v idilični pokrajini prekriti s snegom na 2.964 m nadmorske višine in se zraven še malo uživati na sončnih žarkih. Restavracija ponuja tudi najino najljubšo jed – germknödel. Če jedi še ne poznate in ste sladkosnedi, jo vsekakor morate poskusiti. Gre za cmok, polnjen s čokolado v kremi iz vanilje, posut z makom. Zraven sva si privoščila še zelo okusno pšenično pivo Franziskaner.

Zugspitze – možnosti vstopnic

Midva sva si kupila vstopnico samo za Zugspitze (to je 20 km smučarskih prog), praktično zelo malo smučišče za več dni, ampak za en dan v kombinaciji z drugimi aktivnostmi je naravnost perfektno.

Tukaj se zraven Zugspitze nahajajo še ostala smučišča, ki tvorijo Tiroler Zugspitze območje. Smučišča so nižje ležeča (med 1900 in 100 m nadmorske višine). Smučišča vključena v območje so: Ehrwald, Lermoos in Biberwier. Če bi želeli samo na ta smučišča, brez Zugspitze je cena karte na osebo za en dan 46 €. Če se boste odločili za večdnevno smučanje na tem območju je najboljša odločitev nakup Top Snow Card, ki vključuje vsa smučišča, vključno z Zugspitze, Garmish-Partenkirchen in Mittenwald. Cena takšne vstopnice je seveda višja, odvisno od količine zakupljenih dni. Najmanj se lahko kupi smučarsko karto za dva dni in stane za odraslo osebo 90.50€. Vse kombinacije in cene najdete na tej povezavi.

Zugspitze je vsekakor posebno doživetje tako za smučarje kot tudi za ne-smučarje, ki preprosto uživate v zimski idili, zimskem soncu in zasneženi pokrajini. Vse informacije, kje se smučat, kje se sankat, kje hoditi z derezami in še mnogo več boste našli na uradni spletni strani Zugspitze.

Imst

Ker sva imela čas in, ker se mesto Imst nahaja ravno na poti do Zugspitze ali na poti do Highline179 sva se odločila še za obisk in ogled majhnega mesta Imst. Sprehodila sva se po glavni ulici Kramergasse vse do cerkve Johanneskirche, kjer se je nahajal tudi božični sejem, ki pa je bil žal že zaprt.

Zugspitze: Enodnevni izlet v hribe je povzetek najinega enodnevnega potepanja in uživanja na najvišjem vrhu Nemčije Zugspitze. Na Zugspitze sva se odpravila v okviru najinega predbožičnega izleta v Innsbruck, izkoristila sva tudi priložnost za tek na smučeh v Seefeldu.

Če te mika kak podoben predbožični izlet, ki ga lahko praktično skombiniraš še z zimskimi športi si preberi še prispevek Predbožični in adventni izleti.

The post Zugspitze: Enodnevni izlet v hribe appeared first on Strani Sveta.

Seefeld: Tek na smučeh

Iz Innsbrucka, kjer sva bivala štiri dni sva en dan preživela v Seefeldu. Iz Innsbrucka sva z avtom do Seefelda potrebovala 30 min (23 km). V Innsbrucku sva imela nesrečo z vremenom, saj je zelo deževalo, odločila sva se za izlet v Seefeld, kjer je močno snežilo. Mislila sva že, da z najinim tekom na smučeh ne bo nič, a se je vreme čudežno razjasnilo, posijalo je tudi sonce in naredilo dan prečudovit.

Vasica Seefeld

Seefeld leži na 1108 m nadmorske višine, nekoč je bila to stara kmečka vasica, danes pa je turistični resort. Seefeld je znan po številnih olimpijskih tekmah tako v teku na smučeh, smučanju in v skokih. Vsi zimski navdušenci boste tukaj pozimi našli ogromno zabave in adrenalina. Seefeld pa vsa ne bo pustil ravnodušne niti poleti, saj ponuja številne možnosti za gorske potepe, aktivnosti na Wildsee (jezero zraven Seefeld), gorsko kolesarjenje in številna tesnis in golf igrišča.

Midva sva se sprehodila med uličicami mesta, cerkev Pfarramt Seefeld, kjer so bile postavljene tudi ljubke božične stojnice. Ker je zelo snežilo in je bilo dejansko kot v pravljici sva si zaželela vožnje s konji v kočiji, ki je imela postajo tik pri parkirišču (Innsbrucker Str. 4, 6100 Seefeld in Tirol). Ko sva zagledala kočijo je bila že polna, vprašala sva kdaj je naslednja tura, ampak niso imeli urnika, tako da sva jo tudi drugič očitno zgrešila.

Odpravila sva se tudi v odličen lokal na nekaj toplega, saj naju je oba zeblo do kosti. Našla sva lokal Cafe Bar Platzhirsch (Dorfpl. 25, 6100 Seefeld in Tirol), kjer sva uživala v prečudovitem ambientu in dobri kavi. Počakati sva morala, da neha snežiti, da sva se lahko odpravila do centra za tek na smučeh.

Tek na smučeh

Seefeld ponuja 245 km prog za tek na smučeh. Midva sva šla ne vse :P. Vse proge so med seboj lepo povezane, označene z napisano dolžino in težavnostjo. Zapeljite se do Olympia Sport and Congress Centre, saj je tukaj ogromno parkirišč. V centru se nahaja wellness, bazeni in številni prostori za sprostite. Pred centrom pa se nahaja tudi ogromno zagrajeno drsališče. Več o samem centru, odpiralnem času in vstopninah si lahko preberete na uradni spletni strani: Olympia Sport and Congress Centre.

Nasproti tega centra se nahaja še Woods Kitchen & Bar. V spodnjem nadstropju so športne trgovine s športno opremo. tako, da če se vam zlomi smučka ni panike, saj si lahko takoj kupite nove :). Zgornje nadstropje predstavlja lokal in restavracija. Kar je najboljše, pri tem je ogromna sončna terasa s pogledom na tekaško progo. Midva sva neverjetno uživala razgledu, zimski idili in dobrem pivu.

Karto za tek na smučeh v Seefeldu lahko kupite na večih mestih, cene so od 7 € do 11 € za odraslo osebo na dan. Vse vstopnice in prodajna mesta boste našli tukaj.

 Tek na smučeh Seefeld proge

Seefeld z okolico (Leutasch, Mosern, Reith in Scharnitz) in  ponuja 37 različnih tekaških prog. Od tega je 14 označenih z A oznako, 12 z oznako B in 11 z oznako C.

Midva sva se tekla na smučeh le na eni progi, saj sva začetnika, ki nama je všeč odpeljati nekaj krogov, nato imeti počitek in nato ponovno uživati na snegu. Izbrala sva si progo A 1 – NACHTLOIPE, ki je krožna pot, dolga 3 km, brez večjih strmin. Proga se začne in konča Seefeld Seekirchl (cerkev).

Proga za tek na smučeh A1 Nachtloipe, ki je vzpostavljena v dolini Möserertal je lahka pot, ki je popolnoma primerna za vse začetnike. Proga omogoča klasičen tek na smučeh in skating varianto. Proga je dejansko cel dan obsijana s soncem, zato pritegne številne športnike, turiste, šole za tek na smučeh in druge tečajnike. Steza se zaradi svojih zmogljivosti za zasneževanje ponaša z idealnimi pogoji in zagotovljenim snegom od jeseni do pomladi. Proga se lahko uporablja vse do 8 ure zvečer, saj postavljene luči omogočajo osvetlitev proge.

Vse ostale proge; kje potekajo, kako so strme, koliko si dolge si lahko ogledaš na odlični strani Seefeld.com.

V Seefeld se bova še vsekakor vrnila, saj naju čaka še 36 prog za tek na smučeh. V Seefeld sva se odpravila v sklopu najinega predbožičnega izleta v Innsbruck, saj sva si želela doživeti božičnega vzdušja in športnega uživanja na snegu.

Ideje za predbožične izlete najdete v samostojnem članku Predbožični izleti.

The post Seefeld: Tek na smučeh appeared first on Strani Sveta.

INNSBRUCK: Kaj si ogledati v treh dneh (23.-27.12.2018)

Innsbruck je bil najina končna destinacija, kjer sva preživela malo več kot tri cele dni. Pred prihodom v Innsbruck sva si ogledala še Kitzbuhel in pokrajino Wilder Kaiser, kjer so snemali tudi priljubljeno nanizanko Gorski zdravnik. Preberi več o Kitzbuhel in po poteh gorskega zdravnika. Innsbruck sva si izbrala zaradi prečudovitega starega mestnega jedra, številnih božičnih sejmov v adventnem času in številnih možnosti zimskih športov v bližini.

Kaj si ogledati v okolici Innsbrucka

Swarovski Kristallwelten

Swarovski kristali so svetovno znani in v okolici Innsbrucka imate možnost, da se odpravite v rodni kraj Swarovskih kristalov, in sicer v Swarovski Kristallwelten (Kristallweltenstraße 1, 6112 Wattens). Swarovski Kristallwelten omogoča ogled kristalov in ogled prečudovitih parkov brezplačno. Prav tako se lahko brezplačno odpravite v ogromno trgovino spominkov kjer lahko kupite vse možne kreacije, nakit, posodo, okraske iz Swarovsikih kristalov. Swarovski Kristallwelten je vsekakor najbolj prepoznaven po glavi velikana s Swarovski kristali v očeh in s slapom, ki mu teče iz ust.

Če se želite odpraviti v notranjost tega velikana (Chambers of Wonder), je potreben nakup vstopnice. Vstopnico lahko kupite direktno na Swarovski Kristallwelten ali si jo nabavite že preko spleta na uradni spletni strani Swarovski Kristallwelten. Cena na osebo je 19 €. Nama je bilo občutno predrago, poleg tega sploh ne vem v čem je “fora” teh kristalov in zakaj imajo takšno ceno, zato sva si ogledala le zunanjost in se odpravila čudit kreacijam in cenam v trgovino s Swarovskimi kristali.

V Swarovski Kristallwelten si lahko brezplačno ogledate Grand Plazo (čudovit park z otroškimi igrali in dekorativnimi kreacijami), vodnjak, izkopanine iz časa Rimljanov in glavo velikana. Za Chambers of Wonder, labirint iz okrasnega drevja, otroško igrišče, igralni stolp, Crystal cloud (drevesa iz kristalnih oblakov), bazen ogledal, ogromen vrt in Swarowsti Kristallwelten trgovino (največja Swarovski trgovina na svetu) je potrebno plačilo vstopnine.

Muzej Wattens

V neposredni bližini Swarowski Kristallwelten se nahaja še muzej Wattens, do katerega se lahko odpravite kar peš. Vstopnina za muzej je 6 € na osebo, lahko pa kupite tudi kombinirano vstopnico: Swarowski Kristallwelten + muzej Wattens za 21 €. Muzej Wattens je zgodovinski muzej, ki prikazuje življenje domačinov na tem območju od leta 500 pred našim štetjem. Več si lahko preberete na njihovi uradni spletni strani Museum Wattens.

Grad Ambras

Gras Ambras (Schloßstraße 20, 6020 Innsbruck) se nahaja 10 min z avtom iz centra Innsbrucka. Po gradu se lahko sprehodite brezplačno, če pa se želite odpraviti v eno izmed številnih soban je potrebno plačilo vstopnine, ki znaša od 6-12€, odvisno od letnega časa. Vstopnine lahko preverite na uradni spletni strani Schloss Ambras.

Grad Ambras je grad iz 16. stoletja, ki ga je Ferdinand II (sin Ferdinanda I) podaril svoji ženi Philippine Welser. Takrat so ga tudi popolnoma spremenili v renesančni grad. Grad je že od nekdaj služil kot muzej umetnin, kar ga naredi za najstarejši muzej na svetu.

Midva sva si ogledala le zunanjost gradu in se sprehodila med sobanami ter se za dlje časa zadržala v grajski kavarni Ferdinand Cafe.

Bergisel Ski Jump

Bergisel Ski Jump (Bergiselweg 3, 6020 Innsbruck) se nahaja 10 min z avtom iz centra Innsbrucka. Tukaj so potekale zimske olimpijske igre leta 1964 in leta 1976. Še zmeraj vsako leto januarja tukaj potekajo smučarski skoki v okviru elitne novoletne turneje. Na vrhu se nahaja tudi panoramska restavracija, ki jo lahko enostavno dosežete s pomočjo dveh dvigal ali ne-enostavno s hojo po 455 stopnicah. Iz 50 m visokega stolpa lahko uživate v prečudovitem razgledu. Vstopnina za vstop na skakalnico znaša 9.5€ za odrslo osebo in 4.5€ za otroka. več si lahko ogledate na uradni spletni strani Bergisel Ski Jump.

Parkirišče pred skakalnico je plačljivo, in sicer stane 1h okrog 1.3€. V bližini parkirišča se nahaja še restavracija 1809 in Tirolski panoramski muzej. V času najinega obiska je bil tukaj tudi prečudovit božični sejem.

Midva sta se podala še na pohod Panoramaweg. Pot je lepo označena, rahlo strma s številnimi razglednimi točkami. Najlepša je seveda Observation deck Drachenfelsen Bergisel – ki je dejansko stekleno-železna konstrukcija nad prepadom, s kjer imate res zelo lep razgled na gozd, zasnežene gore in tudi na Bergisel skakalnico.

Seefeld in Zugspitze

Odlične proge za tek na smučeh boste našli v Seefeldu, ki je od Innsbrucka oddaljen 30 min (26 km) vožnje z avtom. Midva sva v Seefeldu preživela vrhunski dan kot v zimski pravljici. Sonček, zasnežena pokrajina in super rekreacija. Vsi, ki ste navdušeni nad smučanjem se odpravite na najvišjo goro Nemčije Zugspitze, ki je iz Innsbrucka oddaljena 1h in 20 min vožnje z avtom (85 km).

Innsbruck: Kaj si ogledati v treh dneh

Kako po Innsbrucku

Innsbruck je zelo dobro povezano mesto, ki nudi številne možnosti javnega prevoza IVB (tramvaj in avtobus). Celodnevna karta, ki nudi neomejene vožnje stane okrog 5 €. Vse možnosti vozovnic, vozni redi in linije so na voljo na uradni spletni strani IVB. Staro mestno jedro Innsbrucka je precej majhno, in če ste ljubitelj hoje, ga lahko tudi prehodite. Midva sva uporabljala kombinacijo javnega prevoza in hoje. Innsbruck nudi tudi Hop On – Hop Off avtobus, katerega se midva nisva posluževala. Cena 24h vstopnine za odraslo osebo stane 16 €. Vožnje z avtom ne priporočam, zaradi pomanjkanja parkirišč.

Innsbruck Card

Innsbruck Card je preprosta rešitev za vse tiste, ki želite obiskati različne muzeje in atrakcije. Karta zajema tudi javni prevoz, Hop On – Hop Off avtobus, Swarowski center, Alpski zoo, Hofburg, Stadtturm, Bergisel Ski Jumps, grad Ambras, številne gondole in vlečnice. Mislim, da je res popolnoma vse zajeto v ceno te karte. Je pa karta malenkost draga, tako da je potrebno premislit, koliko se res splača. Enodnevna karta stane 43 €, dvodnevna karta pa 50 €. Na voljo je tudi tridnevna karta za 59 €. Karto Innsbruck Card lahko kupite tukaj ali na Info točkah po Innsbrucku.

Nočitve v Innsbrucku

Innsbruck ponuja številne apartmaje, hotele in zasebne sobe, ki so locirani v centru mesta ali nekoliko izven. Midva sva si nastanitev poiskala v centru mesta Innsbruck, saj sva si želela peš do starega mestnega jedra in s tem imeti vse na dosegu roke. Rezervirala sva si Innsbruck City Studio – majhen apartma primeren za dve osebi. Rezervirala sva si kak mesec prej. Za štiri nočitve sva plačala 318 €. Nama je bil apartma super, tako da, če iščete nastanitev v Innsbrucku, bi vsekakor priporočala ta apartma. Vse ostale nastanitve najdeš na Booking.com.

Restavracije v Innsbrucku – kje jesti v Innsbrucku

V Innsbrucku boste našli številne restavracije in tudi adventne stojnice ponujajo ogromno odlične hrane in slaščic. Na obrobju Innsbrucka so tudi supermarketi, kjer si lahko kupite hrano. Midva sva si zajtrke pripravljala sama, prav tako sva si naredila božično večerjo po lastnih željah, veliko sva degustirala na stojnicah, v restavracije pa sva se odpravila trikrat. Dvakrat sva odšla v enako, saj je nama bila tako dobra hrana. Gre za tipično tirolsko restavracijo – v slogu in v hrani: Stiftskeller (Stiftgasse 1-7, 6020 Innsbruck).

Božični sejmi v Innsbrucku

Obisk številnih božičnih sejmov je bil tudi namen najinega potovanja. Innsbruck naju ni razočaral, saj je bilo skoraj celotno staro mesto jedro en velik božični sejem. Uživala sva v degustacijah različne tirolske hrane, v različnih slaščicah in bombonih ter v zelo dobrem kuhanem vinu.

Veliko je tudi stojnic, kjer si lahko ogledate različna ročna dela; od okraskov, do šalov in kap. Innsburck je v letu 2018 nudil 6 ogromnih božičnih sejmov z več kot 200 različnimi stojnicami. Največji božični sejmi so bili na Altstadt, Marktplatz in na ulici Maria-Theresien Strasse.

Innsbruck znamenitosti

Innsbruck je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske, ki leži ob reki Inn. Innsbruck ima okoli 120.000 prebivalcev.

Goldenes Dachl (zlata streha)

Stavba z zlato streho je novo sodišče, ki je bilo v 15. stoletju sedež vojvode Friderich IV in Sigmunda. Kasneje je bilo dodano še veličastno orientalsko okno iz obdobja pozne gotike, narejeno iz 2657 pozlačenih bakrenih ploščic. Okno je naročil zgraditi vladar Maximilian I za ovekovečenje njegove poroke z Bianco Mario Sforza iz Milana.

Cerkve v Innsbrucku

Innsbruck je poln različnih cerkva, ki prav lepo krasijo staro mestno jedro v vseh svojih različnih oblikah in barvah. Najbolj prepoznavne so vsekakor Jesuitenkirche (jezuitska cerkev), Hofkirche, kjer se nahaja tudi grobnica vladarja Maximiljana I, bazilika Wilten, Servitenkirche (Sankt Josef), ki se nahaja na Maria-Teresien Strasse, Dom zu St. Jakob (katedrala Sv.Jakoba), Herz Jesu Kirche in Pfarramt St Nikolaus. Ogledate si lahko tudi samostan v roza rumenih barvah Stift wilten.

Hofkirche je bila zgrajena po letu 1500 v gotskem slogu. Zunanjost ni preveč privlačna, je pa zato notranjost nekaj posebnega. Del cerkve je tudi manjši muzej. Vstopnica za cerkev in muzej stane 7 €. Dom zu St. Jakob je bila zgrajena v 18. stoletju v slogu baroka. Bazilika Wilten pa je narejena v posebnem rokoko slogu.

Leopold Fountain in Landestheater

Gledališče sprejme 800 ljudi na različne predstave, ki potekajo skozi vso leto. Midva se nisva udeležila nobene predstave, vendar mi je bila zelo všeč zunanjost gledališča v temno rumeni barvi s številnimi podpornimi stolpi. Začetki vzpostavitve gledališča segajo vse v leto 1629. Zraven gledališča se nahaja še fontana namenjena nadvojvodi Leopoldi V, ki je živel med leti 1586 – 1632.

Muzeji v Innsbrucku

Innsbruck ponuja številne muzeje, v katere se lahko odpravite. Manjši muzej boste našli v Hofburgu, odpravite se lahko tudi v Ferdinandeum – tirolski državni muzej. Muzej razstavlja vse umetnine, ki se se pojavile na območju Tirolske vse iz prazgodovine in vse do sodobne umetnosti. Ogledate si lahko tudi Lokalbahnmuseum – muzej posvečen železnici na območju Tirolske. Namen muzeja je zbiranje in obnavljanje starinskih vagonov.

Triumphpforte

Slavolok je bil zgrajen leta 1765 za ovekovečenje poroke med Leopoldom (2. sin Marije Terezije) s špansko princeso Maria Luisa. Danes je slavolok najbolj prepoznavna znamenitost Innsbrucka.

Maria-Teresien Strasse

Ulica Marije Terezije je zelo dolga in prečudovita ulica s številnimi pisanimi hišami v vrstah na vsaki strani. En del ulice je zaprt za promet, tukaj se nahaja dolg in ozek trg, kjer je potekal tudi božični sejem. Tukaj se nahaja tudi spomenik Sv. Ani v obliki stolpa in cerkev Hospital Church of the Holy Spirit Innsbruck v roza barvi. Na obeh straneh ulice boste našli tudi simpatične lokale in kavarne.

Mariahilf

Mariahilf je najstarejše okrožje v Innsbrucku, prepoznavno po številnih barvitih hiškah v vrsti ob reki Inn. danes velja to okrožje za eno izmed največjih znamenitosti Innsbrucka in se velikokrat pojavi na razglednicah.

Reka Inn

Reka Inn teče čez Švico, Avstrijo in Nemčijo. Predstavlja desni pritok reke Donave in je v celoti dolga 518 km. Reka Inn teče čez staro mestno jedro Innsbrucka in loči Mariahilf predel od preostalega dela. Čez reko Inn potekajo številni mostovi, najbolj veličasten je prav zagotovo Innbrücke, ki nudi pogled na reko, zasnežene gore in na pisane hiše v predelu Mariahilf.

Stadtturm

Stadtturm je 51m visok stolp v centru mesta na ulici Herzog-Friedrich-Straße. Če želite doživet razgled nad mestom Innsbruck vsekakor priporočam, da se podate na stolp.

Vstopnina je 4.5€. Da pridete na vrh morate prehoditi 133 stopnic, nato pa se po drugi poti, ponovno spustite po 133 stopnicah. V srednjem veku je spodnji del stolpa služil kot zapor. Stolp so zgradili nekje med leti 1442 in 1450. Vstopnico za stolp lahko kupite tudi tukaj.

Helblinghaus

Hiša je bila zgrajena v 15. stoletju, v slogu zgodnje gotike z baročno fasado. V 18. stoletju so dodali še pridihe rokokoja. Helbling hiša je bila dokončana leta 1732 in nosi ime po Sebastianu Helblingu, ki je bil lastnik te hiše od leta 1800 pa do leta 1827.

Ottoburg

Ko se boste sprehodili mimo te stavbe, se boste definitivno spraševali kaj je to? Stavba je sive barve (rahlo zapuščena) z okenskimi polkni v belo-rdeči barvi. Ottoburg je hiša s stolpom v slogu pozne gotike, ki je bila prvič dokumentirana leta 1476. Nekaj časa je bila hiša v lasti princa Rudolfa. Po letu 1565 se zgradbo poznali pod imenom Empty Castle.

Claudiana

Claudiana je stara mestna hiša. Nadvojvoda Claudia de Medici si je notranjost stavbe okrasila v renesančnem slogu. Leta 1689 je potres uničil celotno zgradbo. Rekonstrukcija je bila narejena v baročnem in gotskem slogu.

Gastfof Goldener Adler

Zlati orel je najstarejši in najpomembnejši Inn (gostišče) v Innsbrucku. Inn je prvič odprl svoja vrata leta 1390 in je od takrat gostil številne prestižne goste; od poznanih umetnikov, politikov in kulturnikov.

Ulice in barvite hiše v Innsbrucku

V Innsbrucku se vsekakor izgubite med številnimi skrbno urejenimi ulicami. Najbolj prepoznavna ulica je Herzog-Friedrich-Straße, kjer se nahajajo številne pomembne zgradbe. Ulici se hitro pridruži še zelo dolga ulica Maria-Theresien-Straße. Oglejte si tudi ulico Marktgraben, Maximilianstraße in Salurner Straße.

Dodatne znamenitosti Innsbrucka

Če imate čas in željo se lahko odpravite še v odličen alpski živalski vrt ali v ogromne vrtove Hofgarten. Če imate v Innsbrucku še en dodaten dan pa se lahko odpravite tudi na gorsko verigo Nordkette. odpravite se lahko na najvišji vrh Hafelekar, ki se nahaja na 2300 m nadmorske višine. Do vrha pridete z gondolo in vlečnico v manj kot 30 minutah. Nordkette gore poleti omogočajo številne gorske pohode v zimskem času pa seveda smučanje in ostale zimske športe. Vstopnica za obe smeri z gondolo stane okrog 38 €. Vstopnico lahko kupite tukaj.

Lahko si zagotovite tudi kombinirano karto za Hungerburg Funicular (gondola) in alpski živalski vrt, ki je najvišje ležeči živalski vrt v Evropi. Kombinirana vstopnica stane 17 €, kupite jo lahko tukaj.

Innsbruck izleti

Če si želite res dodobra spoznati Innsbruck in njegovo okolico, si pogledati izbrane muzeje, živalski vrt in prečudovite vrtove, potrebujete vsaj štiri dni. V nadaljevanju najdete predloga za različne izlete, ki so se nama zdeli fantastični, vendar nama je zmanjkalo časa za vse:

• Vstopnina za Swarovski kristalni svet + prevoz iz Innsbrucka – Swarovski in prevoz
• Voden ogled mesta Innsbruck, za vse tiste, ki jih bolj zanima zgodovina – Innsbruck voden ogled

Innsbruck zemljevid

Zemljevid Innsbrucka z vsemi označenimi znamenitostmi:

Get Directions

From

To

Add Waypoint

For Driving Walking Transit Bicycling

show options hide options

Avoid Tolls Avoid Highways Avoid Ferries

Print directions Reset directions

Fetching directions......

Reset directions
Print directions

Predbožični izlet v Innsbruck sva izvedla v kombinaciji z obiskom Kitzbuhla in pokrajine Wilder Kaiser. Iz Innsbrucka sva se odpeljala tudi do Seefelda, kjer sva uživala v teku na smučeh. En dan sva preživela na smučarskem središču na Zugspitze, kjer sva smučala in se sankala. Ogledala sva si tudi okoliško ljubko vasico Imst. Ideje za različne predbožične izlete lahko najdete tukaj.

The post INNSBRUCK: Kaj si ogledati v treh dneh appeared first on Strani Sveta.

Kitzbuhel in po poteh gorskega zdravnika

22.12.2018 sva se iz Domžal odpravila proti avstrijski Tirolski. Najina prva postojanka je bila luštna vasica Going Am Wilden Kaiser. Že pot do vasice je bila čudovita. Vozila sva se po obsijanih in zelenih dolinah ter prečkala gorske tunele, kjer naju je pričakal sneg in s soncem obsijane gore. Sneg in zeleni travniki so se na najini poti menjali velikokrat.

V Sloveniji sva kupila avstrijsko vinjeto za 9 €, pot sva nadaljevala čez Karavanke, kjer sva za prečkanje predora plačala 7.4 €, prečkala pa sva tudi Felbertauerntunnel, za katerega sva plačala 11€. V Avstriji sva tudi tankala v bližini kraja Lienz, kjer sva našla zelo ugodno črpalko. Za en liter bencina sva plačala 1.20€. Za poln rezervoar goriva sva zapravila 52€. Celotna pot do Going Am Wilden Kaiser je trajala 3h in 45 min, prevozila sva 293 km.

Going Am Wilden Kaiser

Going Am Wilden Kaiser je zelo lepa, majhna gorska vasica, ki se je boste spomnili iz nanizanke Gorski zdravnik. Sama nanizanke nisem gledala, sem pa velikokrat zasledila reklamo, na kateri je bilo nemogoče spregledati prečudovito naravno objeto z visokim gorovjem. V vasici Going Am
Wilden Kaiser ni bilo snega, okoliške gore pa so že bile pobeljene. Vasica Going je tako majhna, da jo praktično sestavlja en majhen trg, na katerem stoji cerkev, gostišče Wilder Kaiser in lekarna. Vsi trije objekti in trg nastopajo tudi v gorskem zdravniku.

Celotna regija Wilden Kaiser pa je veliko več, kot zgolj prizorišče nanizanke. Ponuja številne pohode po pokrajini, organizirane so številne proge za tek na smučeh, podate se lahko na najvišji vrh pokrajine Ellmauer Halt z 2.344 m ali se preizkusite v drsanju. V vasici Going boste našli turistično info točko, kjer lahko pridobite dodatne informacije. Informacije lahko najdete tudi na uradni strani Wilder Kaiser.

Ellmau

Pot sva nadaljevala le v nekaj kilometrov oddaljen Ellmau, kjer sva preživela nekoliko več časa. Ellmau je nekoliko večja vasica od Going, ampak še zmeraj zelo majčkena. V Ellmau sva parkirala kar ob smučišču in smučarski šoli. Smučišče tukaj je del ogromnega smučišča imenovanega SkiWelt, za katerega oglase in vlečnice boste našli skoraj na vsakem vogalu. Več o SkiWelt si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Midva sva se najprej podala na kavo, saj sva jo že nujno potrebovala. Našla sva zelo lep lokal, ki je del hotela Windisch Hotel GmbH. Za dve kavici sva plačala 5.4€. Nato sva se sprehodila po starem mestnem jedru v katerem dejansko dobiš občutek smučarskega mesteca. Vsi ljudje s smučkami in pancerji, vsaka druga trgovinica prodaja smučarsko opremo, polno turističnih avtobusov in polno turistov. Midva sva si ogledala prečudovite tirolske gorske hiše z zelenimi polkni, lesenimi strehami in barvitimi fasadami. Tudi vsi hoteli v vasici so narejeni na enak način, tako da je celotna podoba vasice moderna, a tradicionalna. Sprehodila sva se tudi do majhne kapelice Erzengel Michael, ki kraljuje v vasici Ellmau.

Odpravila sva se tudi do gorskega gostišča Wochenbrunner Alm, ki se nahaja visoko v hribih s prečudovitim razgledom na vasico Ellmau. Žal nisva ujela lepega razgleda, zaradi slabega vremena, sva pa prišla v popolnoma drugačno, zasneženo pokrajino, kot sva jo bila vajena do sedaj. Cesta do gostišča je zelo ozka in strma. Iz vasice Ellmau do gostišča je 3,5 km strme poti. Zraven gostišča je tudi lepa trgovina z domačimi izdelki, zraven pa se pasejo Božičkovi jelenčki.

Naslednja postojanka je bila gorska ordinacija znana iz nadaljevanke Gorski zdravnik. Hiška je v celoti lesena z ogromnim lesenim balkonom , zelenimi polkni in številnimi rožami, ki krasijo vse okenske police. Mene je bolj kot sama hiša očaral razgled na celotno zasneženo mestece Ellmau. Ordinacija se nahaja 5 minut vožnje stran od centra mesta Ellmau.

Jezero Hintersteiner

Naslednja postojanka je bila prav tako v regiji Wilden Kaiser, to je jezero Hintersteiner See. Do gorskega jezera vodi zelo strma in zabavna pot. Midva sva se želela sprehoditi okrog jezera, vendar naju je že na začetku poti ujel hud naliv, zato sva idejo sprehoda hitro opustila in se še hitreje odpravila nazaj v avto. Več o dogajanju ob jezeru Hintersteiner tudi v
poletnem času, si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Do jezera sva se peljala čez še eno ljubko vasico Scheffau, kjer se je prav tako vredno ustaviti, se sprehoditi čez njo ali uživati ob kavi.

Kufstein

Od jezera Hintersteiner sva pot nadaljevala v mesto Kufstein. Potrebovala sva 30 minut, prevozila pa sva 21 km. V Kufsteinu sva imela prvič problem s parkiriščem. Kje najti brezplačno parkirišče blizu starega mestnega jedra? Ni nama uspelo, zato sva parkirala v nakupovalnem centru Kufstein Galerien, ki je v starem mestnem jedru. Ena ura parkiranja je bila brezplačna, vsaka naslednja pa je stala 1€. Sprehodila sva se čez staro mestno jedro Kufsteina, ogledala sva si številne barvite hiške, ki so okrašene s številnimi porisi. Najbolj izmed vseh je zanimiva ravno mestna hiša, ki je na eni strani popolnoma navadna hiša z belo fasado, na drugi strani pa boste našli veličastno rumeno fasado, s številnimi grbi ob strehi, številnimi zavezniki mesta in s polkni v belo-rdeči barvi. Zraven mestne hiše se nahaja tudi središčna cerkev Pfarrkirche Sankt Vitus.

Če se podate za cerkev boste prišli do mesta, kjer lahko kupite vstopnice za gondolo, ki vas pelje do veličastne trdnjave v Kufstein.  Vstopnica za gondolo stane 10,5 €. Midva sva se želela povzpet na grad, ker sva želela razgled in doživetje prvega božičnega sejma. Razgledu sva se kar hitro odpovedala, saj sva imela slabo vreme, nato pa so nama še povedali, da so z božičnim sejmom že zaključili, tako da nisva imela razloga, da bi plačala vstopnino.

Vseeno sva želela na grad, zato sva upala da lahko prideva peš in ne plačava gondole. No, ta možnost, vsaj v zimskem času ne obstaja. Do gradu vodi pot še iz druge strani, po kateri sva se tudi podala in prišla do gradu in ogromnih železnih vrat, ki so bila seveda zaklenjena, tako da sva se obrnila in odšla nazaj v dolino.

Trdnjava Kufstein

Trdnjava se razteza na 24 000 m2, ogledate si lahko številna dvorišča ali se odpravite v muzej ali na razstavo, ki je trenutno aktualna. Trdnjava Kufstein je bila prvič omenjena leta 1205 kot last Bavarskega vojvode Ludvika in kot del škofije Regensburg. Leta 1342 je trdnjava postala del Tirolske. Margarete “Maultasch”, vojvodinja Tirolske je dobila trdnjavo kot poročno darilo od svojega moža Ludwig Brandenburg, ki je bil sin vladarja Ludvika Bavarskega. Leta 1363 so Bavarci pridobili nazaj trdnjavo Kufstein, Tirolska pa se je priključila vladavini Habsburžanov. Habsburški kralj Maksimilijan I je bil Tirolski vladar, ki je leta 1504 priključil k habsburški Avstriji. Trdnjavo Kufstein so si Bavarci in Avstrijci podajali kot pink-ponk žogico. Nazadnje je bila trdnjava pod Bavarci v času vladavine Napoleona, leta 1814 pa je dokončno prešla v roke Avstrije. Več o Kufstein trdnjavi najdete na uradni spletni strani.

Božični sejem v Kufstein

Sprehodila sva se še po prečudovitem trgu Unterer Stadtplatz nato pa zaključila raziskovanje na božičnem sejmu, ki sva ga našla Stadt Park (mestnem parku). Sejem je bil zelo lep, hiške bogato okrašene, vse v svojem slogu z božično glasbo. Sejem ni bil prevelik ampak ravno prav skrivnostno zavit. Od pijače in jedače sva na sejmu našla slavni glühwine, punch, zelje (sourkraut) s tirolskimi klobasicami ali hrenovkami, razne slaščice, kot so medenjaki, sladkorna pena, praženi mandlji, različni bomboni in čokoladice. Ostale stojnice ponujajo številne božične okraske, lesene izdelke, naravno kozmetiko in še številne druge izdelke, ki so plod ročnega dela. Midva
sva se sprehodila po božičnem sejmu, si privoščila res dober glühwine in si ogledala številne izdelke, še posebej všeč so nama bile umetnine iz lesa. En glühwine je bil 2,8 €, depozit za skodelico pa 2€.

Kirchbichl

Iz mesta Kufstein sva pot nadaljevala v vasico Kirchbichl, kjer si nisva ogledala nič, prišla sva se samo prijavit v najino nastanitev Gasthaus Kammerhof (Kirchplatz 2, 6321 Angat).  Potrebovala sva 16 minut za 13 km. To nastanitev sva izbrala zaradi lokacije, saj se nahaja blizu vseh znamenitosti, vasic in mest, ki sva jih želela obiskati in ker je bila v primerjavi z ostalimi iz te pokrajine cena najbolj ugodna. Z nastanitvijo sva bila nadvse zadovoljna, zelo prijazna lastnika, zelo čista in ogromno soba. Za eno nočitev za dve osebi sva plačala 70€.

Kitzbuhel

Večer sva preživela v Kitzbühel na božičnih sejmih. Iz Kirchbichl v Kitzbühel sva potrebovala 33 min za 30 km. Seveda v Kitzbühlu ni brezplačnih parkirišč, zato sva parkirala na plačljivem Parkplatz Klosterfeld P2, ki seveda ni bilo poceni, kot se spodobi za mondeno smučišče. Ena ura parkiranja je bila 2,6 €, nato pa je bilo na vsake pol ure še 0,7 €, za nočno tarifo. Čez dan je seveda še več.

V Kitzbühel sva se sprehodila po ogromnem božičnem sejmu, kjer so bile vse hiške popolno urejene v svojem tradicionalnem slogu. Sprehodila sva se tudi po starem mestnem jedru, ki ga sestavljajo čudovite barvite hiške, ki so v spodnjih nadstropjih dom številnim prestižnim trgovinam. Midva sva uživala v sprehajanju, ogledovanju jaslic, ob poslušanju božičnih pesmi, v božičnem vrvežu, ob dobrem glühwine in odličnem käsespätzle (naribane testenine s sirom). Glühwine je bil v Kitzbühlu najdražji, stal je namreč 3.5€ in 3€ je bil depozit za skodelico, käsespätzle pa je stal 7.5€, ampak je bila ogromna porcija. Jed je tudi zelo nasitna, tako da sva imela oba eno dovolj.

Kitzbühel je majhno srednjeveško mestece, ki je najbolj prepoznavno kot svetovno znano smučišče zaradi proge Hahnenkamm, kjer vsako leto potekajo tekme. V Kitzbühlu sva se zadržala kar tri ure, nato pa sva se vrnila v najin Gasthof.

Nadaljevanje poti proti Innsbrucku

Najina prva postojanka je bil kraj Pertisau am Achensee. Kraj je bolj narejen za turiste s številnimi mini lesenimi hoteli in apartmaji. Nama je bilo bolj všeč zaledenelo jezero z belim gorovjem v ozadju. Pri jezeru je vse lepo organizirano, na začetku lahko parkirate avto nato pa se po sprehajalni potki, ki poteka ob jezeru podate na sprehod. V poletnem času okrog jezera pelje tudi starinski parni vlak, vozi pa tudi ladjica po jezeru.

Achensee je največje jezero Tirolske s površino 6,8 km2 in v globino meri 133 m. Jezero nekateri imenujejo kar alpski fjord. Okrog jezera so organizirane številni pohodniške poti, poleti se v jezeru lahko kopate in se ukvarjate s številnimi športi na vodi. Kar se zime tiče, se lahko odpravite na tek na smučeh po več kot 200 km dolgih progah. V krajih okrog jezera boste našli številna smučarska središča.

Najine postojanke – Po poteh gorskega zdravnika in Kitzbuhel

Prispevek Kitzbuhel in po poteh gorskega zdravnika je del najinega adventnega potovanja. Najina končna destinacija je bil Innsbruck, kjer sva ostala več dni. Več o adventnem Innsbrucku, smučiščih v okolici in božičnih sejmih si preberite v samostojnem prispevku. Preveri še ostale predbožične in adventne izlete v Sloveniji, Avstriji, Italiji in Hrvaški.

The post Kitzbuhel in po poteh gorskega zdravnika appeared first on Strani Sveta.

PREDBOŽIČNI IZLETI IN ADVENTNI IZLETI

Adventni izleti in božični sejmi v Sloveniji

Začela bom z našo prelepo Slovenijo, ki je v adventnem času prekrasno okrašena. V Sloveniji se lahko na božični izlet odpravite skoraj v vsako večje meso. Oglejte si božično okrašeno Ljubljano, Maribor, Ptuj, Celje, Kranj. Odpravite pa se lahko tudi na bolj specifične božične sejme, kot npr. Mozirski Gaj, Postojnska jama z živimi jaslicami, Bled,… Zagotovo se še najdejo različni drugi kraji s čudovitimi božičnimi kreacijami, ki jih še nisem imela priložnost obiskati. V vsakem mestu so številne božične stojnice s kuhanim vinom, različnimi sladkarijami in domiselnimi božičnimi okraski. Vso to božično vzdušje pa spremljajo različni koncerti, ki nas opomnijo, da je bilo za nami uspešno leto in, da se lahko veselimo novega.

Predbožični izleti in božični izleti v Avstriji

Naša soseda Avstrija je še posebej znana po prečudovitih božičnih sejmih in adventnih izletih. Najbolj popularen in lahko dostopen je Dunaj, kamor se vsi radi vračamo, če se nam slučajno ni malo zameril zaradi pretirane gneče. Dunaj je tudi zelo lahko in cenovno dostopen, saj je zelo blizu, veliko turističnih agencij organizira ugodne izlete na Dunaj, možnost pa je tudi, da se zapeljemo kar sami in malenkost podaljšamo adventni izlet. Več o predbožičnih izletih v Avstriji pa si lahko preberete tudi na Austria uradni strani.

Salzburg in rudnik soli Hallein

Zelo lep je tudi adventni Salzburg in rudnik soli Hallein. Vsekakor priporočam, da enkrat advent preživite v Salzburgu, saj ponuja različne in številne božične sejme in številne druge znamenitosti. Preberi več o adventnem izletu v Salzburg in rudniku soli Hallein.

Salzkammergut in Hallstatt

Svoj predbožični izlet ali božični izlet v Salzburgu lahko nadaljujete z izletom v Hallstatt in Salzkammergut (Mondsee, Wolfgangsee, Bad Ischl) ali pa si ta del pustite za samostojen adventni izlet. Pokrajina Salzkammergut je sestavljena iz številnih jezer in majhnih vasic ob jezerih. V času Božiča je vsaka vasica okrašena in v vsaki vasici se nahajajo številne božične stojnice. Ta pokrajina je bila zame dejansko čarobna in od vseh božičnih sejmov so mi bili tukaj najbolj všeč, saj so tako majhni, posebni in ljubki. Na stojnicah se pojavljajo tudi drugačni izdelki, bolj osebni in domači, saj jih izdelujejo ljudi iz teh vasi. Zraven pokrajine Salzkammergut se nahaja še mestece Hallstatt, ki je lepo in vredno ogleda v vseh letnih časi, ne samo v času adventa. Preberi si več o pokrajini Salzkammergut in Hallstattu.

Božični izlet v Innsbruck

Božični izleti v Innsbruck so naravnost čudoviti. Innsbruck je že samo po sebi zelo lepo mesto, ki se ga lahko obišče v vseh ostalih letnih časih, čeprav v času adventa nosi še poseben čar. Več o adventnem izletu in božičnih sejmih v Innsbrucku sem napisala v samostojnem članku. Innsbruck ima tudi odlično lokacijo, saj so iz mesta dosegljivi kraji, ki omogočajo številne športne aktivnosti. Midva sva se v Seefeld odpravila na tek na smučeh, na najvišjem vrhu Nemčije – Zugspitze pa sva se smučala in sankala.

Kitzbuhel

Kitzbuhel ni znan samo po prestižnih smučiščih ampak tudi po mestnem jedru, ki je v času Božiča v celoti okrašeno, božične stojnice pa so praktično na vsakem vogalu. Innsbruck in Kitzbuhel lahko obiščete tudi istočasno, saj se nahajata le 1 uro narazen. Več o predbožičnem izletu in božičnih sejmih v Kitzbuhel bom napisala v samostojnem članku.

Po poteh gorskega zdravnika

Priznam, nikoli nisem gledala te nanizanke, videla sem le oglase in to je bilo dovolj, da sem ugotovila, da gre za zelo lepo pokrajino. Gorskega zdravnika so največ snemali v treh krajih: Going am Wilden Kaiser, Ellmau in Scheffau am Wilden Kaiser. Vsi ti kraji so v času adventa tudi lepo božično okrašeni, nahajajo pa se zelo blizu Kitzbuhla, tako da jih lahko mimogrede obiščete in se ustavite v tistem, ki vam je najbolj všeč, ali obiščete hišo gorskega zdravnika :). Več o pokrajini Wilden Keiser sem napisala v samostojnem članku.

Predbožični izleti in adventni izleti v Italiji

Italije v času adventa še nisem imela možnosti podrobno raziskati, saj me je vedno bolj vlekla Avstrija. Adventni sejem sem uspela obiskati v Trstu in Portopiccolu. Božični sejem v Portopiccolu je zelo majhen, stojnice so razporejene ob morju, vse strme uličice med hiškami pa so lepo božično okrašene. Priporočam tudi ogled adventnega Trsta in postanek na Trgu enotnosti, kjer se nahaja božično drevo in številne stojnice.

Predbožični izleti in božični izleti na Hrvaškem

Adventni Zagreb je zelo obiskan, in sicer z razlogom, ker je prečudovit, s številnimi okrašenimi trgi in parki. Ustavite se na številnih stojnicah, privoščite si kuhano vino, različne božične slaščice, udeležite se kakšnega adventnega koncerta in preprosto uživajte v pravljičnosti. Oglejte si glavne znamenitosti Zagreba, ustavite se na Markovem trgu in pred cerkvijo sv. Marka. Oglejte si božični sejem na tržnici Dolac in seveda na trgu Bana Jelačiča.

Adventna Rijeka me je najbolj navdušila, saj sem imela zelo nizka pričakovanja. Rijeka je v času adventa zelo lepo okrašena s preštevilnimi stojnicami in uličnimi koncerti. Priporočam dnevni izlet ali tudi popoldanski, da se sprehodite po uličicah in uživate v adventnem vzdušju.

To so seveda le nekateri božični sejmi, veliko jih moram še obiskati in raziskati. Če imate vi kakšno idejo kam letos na predbožični izlet, ki vam je bil zelo všeč, bom več kot vesela vašega predloga. Vem, da so za nekatere vsi adventni izleti in božični sejmi enaki, ampak največji božični navdušenci se s tem nikakor ne moremo strinjati. Zame je december in Božič prav poseben čas v letu, v tem času se dogajajo nenavadne in čarobne stvari, ljudje se lahko umirimo in preprosto uživamo v majhnih pozornostih.

The post PREDBOŽIČNI IN ADVENTNI IZLETI: Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Italija appeared first on Strani Sveta.

GRAD DEVIN V MALIH KARPATIH

31.3.2018: MALI KARPATI IN DEGUSTACIJA SLOVAŠKIH VIN

Za izlet na grad Devin v Malih Karpatih sva se odločila v okviru izleta na Dunaj in Bratislavo. To je super ideja in izkoriščen čas, da spoznate še malo slovaško podeželje, vasice in mesteca, ki so drugačna od Bratislave, bolj zaspana in starinska. Midva sva se iz Bratislave odpravila najprej na grad Devin nato pa po južni strani Malih Karpatov vse do gradu Červeny kamen, nato pa po severni strani Malih Karpatov nazaj v Bratislavo.

Ta dan sva imela rezerviran za raziskovanje Malih Karpatov. Za pokrajino so značilni z vinogradi pokriti hribčki, slikovite vasice in mesteca ter tradicionalna slovaška keramika, ki se imenuje kar Tradicionalna slovaška majolika. Zjutraj sva se najprej odpravila v staro mestno jedro na zajtrk. Ponovno sva odšla v lokal Le Papillon restaurant (Rybárska brána 2), saj sva imela kupon s 15% popustom. Za zajtrk sva tokrat plačala 9 €.

Grad Devin v Malih Karpatih

Nato pa sva se najprej zapeljala na grad Devin. Za vstopnino sva plačala 2 € po osebi, z Bratislava Card pa vstopnine ni. Grad stoji na čudoviti lokaciji, s katere imate pogled na reko Donavo in Moravo, hkrati pa vam pogled seže na sosednja gričevja in vasice v okolici. Sprehodite se med starodavnimi ruševinami in spoznajte pomembnost strateške pozicije tega gradu, ki je vzdržal vse turške vpade. Zgodnji del gradu je bil na žalost zaprt, saj ga že od leta 2017 renovirajo.

Svätý Jur

Iz gradu Devin pa sva pot nadaljevala po južnem robu Malih Karpatov, kjer se nahajajo številne vinogradniške vasice in mesteca. Najino raziskovanje sva pričela v Svätý Jur, kjer sva se na hitro ustavila in se sprehodila po starem trgu. Iz gradu Devin do Svätý Jur sva potrebovala 35 min (35 km). V daljavi, na koncu prelepe ulice, ki vodi rahlo navkreber sva zagledala prelepo gotsko cerkev sv. Jurija, ki je zelo posebna, saj je brez zvonika.

Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju. Zvonik je lesen, zgrajen posebej zraven cerkve v 17. stoletju.  Želela sva si kave, ampak nisva našla odprtega lokala, saj so bili prazniki. Našla sva res prečudovit starinski lokal Čokokafe (Horné predmestie 214/12), v katerega sva vstopala skozi starinska polkrožna vrata, prišla sva na dvorišče, kjer so bile postavljene ljubke mizice, ampak v notranjost lokala nisva uspela, saj je bil zaprt. Prednost praznikov je bila pa vsekakor ta, da sva imela vse ulice skoraj zase.

Pezinok

Pot sva nadaljevala do naslednjega vinogradniškega mesteca – Pezinok. Iz Svätý Jur do Pezinok sva potrebovala 9 min (7 km). Tudi tukaj sva se ustavila in se sprehodila po trgu. Ta vasica je bila kljub prazniku zelo razigrana. V restavraciji Lalia Ristorante (Holubyho 114/42) sva si privoščila kavo. Med raziskovanjem vasice, pa sva našla tudi lokalno prodajalno vin Radničná Vinotéka Ratuzsky (Radničné námestie 4651/1), kjer prodajajo različne blagovne znamke lokalnih vinogradnikov.

Midva sva želela polsuho vino za domov, tako da nama je zaposlena svetovala zelo dobro polsuho slovaško vino Matysak Pálava za 9,4 €. Moram priznati, da nama je svetovala zelo dobro. Pálava je znano Češko vino, ki pa ga v manjšini pridelujejo tudi na Slovaškem, gre za mlado sorto, ki jo gojijo od leta 1953. Pálava je belo vino rahlo začinjeno, z zlato barvo in intenzivno aromo z odtenki vanilje, vrtnic, marelic in mandarin. Okus je precej sladek, čeprav Pálava tehnično ni sladko vino. Več o družini Matysak pa si lahko preberete na njihovi uradni spletni strani: vinomatysak.

Grad Pezinok s številnimi prodajalnami vin

V gradu mesteca Pezinok se nahaja cela veriga različnih vinogradnikov, ki prodajajo svoja vina in ostale slovaške produkte. Ogledala pa sva si tudi prečudovito katoliško cerkev Premenenia Pána in evengeličansko cerkev.

Modra

Počasi sva se premaknila naprej do naslednjega mesteca Modra. Iz Pezinoka do Modre sva potrebovala 10 min (7 km). Tukaj sva se ustavila za malo dlje časa. Zopet sva peš raziskala mestece, nato pa sva se odpravila v Pavuk vinsko restavracijo (Štúrova 197/95) na degustacijo lokalnih vin. Restavracija je zelo lepa in nova, ampak opremljena v starodavnem stilu. Vedela sva da bova nekoliko več plačala za degustacijo, nisva pa si mislila, da bova za vsega skupaj pol litra vina zapravila 30 €. Degustirala sva samo dva različna vina in oba sta bila res vrhunska. Najprej sva spila vsak deci vina Pohar, nato pa so nama prinesli še 0,375 l steklenico z zelo dobrim sladkim vinom sivi pinot, ki je pridelan v kraju Šenkvice, blizu Pezinoka.

Pavuk vinska restavracija v centru mesteca Modra

Postala sva lačna, odpravila sva se skoraj v sosednjo restavracijo na gromozansko kosilo. Res so pretiravali s porcijami. V restavraciji U Zlatého jeleňa (Námestie SNP 7127/2) sva za cordon bleu, rižoto z jurčki in dve pijači plačala 17 €. V Modri je stari mestni trg res zelo lep, vse je majhno in skoncentrirano okrog prelepe cerkve sv. Štefana Kráľa, v bližini katere pa se nahajajo tudi mestna vrata, to so edina vrata, ki so ostala od utrdbe v Modri. Mestece pa je svetovno prepoznavno zaradi vinogradništva in znamenitih izdelkov iz keramike – majolika. Rojstvo majolike je leto 1883, ko so v Modri ustanovili keramičarsko šolo.

Cerkev svetega Štefana Kráľa

Červeny kamen

Najina zadnja postojanka pa je bil grad Červeny kamen. Sprehodila sva se po grajskem dvorišču in si ogledala nekakšen grajski sejem in tržnico, kjer so se ukvarjali z rokodelstvom in potem te svoje izdelke prodajali. Vsi prodajalci pa so bilo oblečeni v grajska oblačila. Midva notranjosti gradu nisva obiskala, obstaja pa možnost različno dolgih tur po gradu in razlago v angleškem jeziku. Vse ture, čas trajanja posamezne ture in odpiralni čas gradu lahko preverite na uradni spletni strani: Červený Kameň Castle

Midva in Červeny kamen v ozadju

Grad je bil zgrajen v 13. stoletje po naročilu kraljice Konstancia Uhorska in je dolgo časa služil kot skladišče bakrove rude. V 16. stoletju pa je družina Fuggers zgradila renesančno utrdbo kvadratne oblike, z grajskim dvoriščem v sredini s štirimi vogalnimi bastijami. Grad je bil namenjen skladiščenju vseh surovin, saj je imel odlično strateško pozicijo, ker je stal v bližini Jantarjeve trgovske poti.  Zaradi turških vpadov na to območje je poslovanje in trgovanje družine Fugger zelo slabelo, zato so grad prodali. Konec 16. stoletja grad postane last plemiške družine Palffy, ki je na gradu ostala vse do leta 1945. Družina pa se je potrudila tudi z dekoracijo notranjosti trdnjave v renesančno – baročnem slogu. Danes je v gradu Slovaški nacionalni muzej.

Grajsko dvorišče gradu Červeny kamen

Vse te vasice se nahajajo ob južnem robu Malih Karpatov, ko pa sva se vračala nazaj v Bratislavo, pa sva se peljala čez Male Karpate, po cesti 503, prispela sva v severno vasico Pernek, ki se nahaja nekje na severni sredini Malih Karpatov.

Get Directions

From

To

Add Waypoint

For Driving Walking Transit Bicycling

show options hide options

Avoid Tolls Avoid Highways Avoid Ferries

Print directions Reset directions

Fetching directions......

Reset directions
Print directions

Najine postojanke po Malih Karpatih

V zgodnjem spomladanskem času Mali Karpati ne zgledajo nič simpatično in barvito, ampak spomladi in jeseni pa mislim da so prava paša za oči, saj je celotno območje posejano z listnatimi gozdovi in vinogradi, ki se v svojo lepoto razcvetijo šele spomladi. Nekje na poti sva se še ustavila v trgovini, kjer sva si kupila zajtrk in kavo za naslednji dan. Zvečer sva prispela nazaj v Bratislavo.

The post GRAD DEVIN V MALIH KARPATIH appeared first on Strani Sveta.

BRATISLAVA IN NJENE ZNAMENITOSTI

29.3.2018: VEČERNI PRIHOD V BRATISLAVO

Zvečer sva iz Dunaja prispela v BRATISLAVO. Iz centra Dunaja do centra Bratislave sva porabila 1 h in 30 min (67 km). Odločila sva se, da greva po regionalni cesti, da nisva rabila kupiti še slovaške vinjete. Bratislava leži tako blizu avstrijske meje, da je vseeno če greš po regionalni cesti ali po avtocesti. Vinjeta drugače stane 10€ za 10 dni in je v elektronski obliki, kupi pa se lahko na bencinskih servisih in na spletni strani: Národná diaľničná spoločnosť, a.s, kjer najdete tudi vse ostale informacije in prodajna mesta. Ampak preden zavijete na avtocesto, boste ugotovili, da nikjer ni opozoril, da je potrebna vinjeta, tako da midva sploh nisva bila sigurna, če jo res potrebujeva.

Pokrajina neskončnih vetrnic na av.strijski strani, tik ob meji s Slovaško

Hoteli v Bratislavi

Najprej sva se ustavila na agenciji, pri kateri sva imela rezerviran apartma. Preko Bookinga sva imela rezerviran Ambiente Apartments. Sam apartma se nahaja na naslovu: Tallerova 4/8, 811 02 Bratislava. Ključe pa se prevzame na recepciji teh apartmajev, ki pa je oddaljena kakšne 3 minute vožnje od apartmaja. Recepcija se nahaja na naslovu: Suché mýto 4808/6, 81102 Bratislava. Čeprav se recepcija nahaja drugje, nisva imela nobenih težav s prevzemom ključev. Še preden sva prispela do recepcije, sva bila po sms obveščena o lokaciji in delovnem času recepcije. Osebje je bilo res zelo prijazno in ustrežljivo.

Apartma se nahaja v centru Bratislave in je prečudovit, prostori so ogromni, imela sva dnevno sobo in spalnico posebej, kopalnica je bila velika, zelo moderna s kadjo. Skratka, apartma je bil res fenomenalen in ga toplo priporočam, namenjen in primeren pa je tudi za daljše bivanje. Za 3 nočitve za dve osebi, brez zajtrka sva plačala 135€. Ob prijavi pa so si na kartici rezervirali še 100€ varščine, ki so jo nama ob odhodu vrnili.

Parking Bratislava

Parkirno mesto bi morala še posebej doplačat 20€ na dan, ampak se nisva odločila za to, saj so bili v času najinega obiska Bratislave prazniki in so bila vsa javna parkirišča brezplačna. Okrog apartmaja je bilo polno parkirišč, tako da nisva imela težav. Drugače pa parkiranje v mestnem jedru Bratislave stane okrog 1,2 € na uro, plačati pa ga je potrebno od 8 do 16 ure. Več o parkiranju si preberite na spletni strani Bratislava.

Tradicionalna hrana Bratislava

Zvečer sva se odpravila ven, saj sva iskala poceni in tradicionalno restavracijo. Našla sva restavracijo Slovak Pub (62 613, Obchodná, 811 06 Bratislava), ogromno restavracijo z zelo dobro tradicionalno slovaško hrano. Jedla sva tipično česnovo juho, postreženo v ogromnem okroglem kruhu, sir Hermelín na žaru, mesne kroglice v krompirjevem testu v kislem zelju, za sladico pa sva si privoščila še makovo potico. Za vso hrano in štiri pijače sva plačala  30€.

Česnova juhica v kruhovi posodici za pojest

30.3.2018: BRATISLAVA IN NJENE ZNAMENITOSTI

Zjutraj sva se odpravila v staro mestno jedro Bratislave.

Primatial palača

Najprej sva se opravila do Primatial palače, ki je že del starega centra. Midva sva si palačo ogledala od zunaj se za trenutek ustavila na trgu in z začudenjem opazovala prečudovito umetnino. Če vas zanima notranjost palače, dvorana ogledal in galerije so vam vrata odprta ob plačilu vstopnine 3 €. Palača pa je odprta od torka do nedelje med 10 in 17 uro.

Primital palača zgrajena v klasičnem stilu

Zraven Primital palače pa je še galerija angleške tapiserije iz 17. stoletja. To je zelo lepa stavba z zeleno streho in rumenimi rožicami, ki se vijejo vzdolž strehe. Del zgradbe so tudi ogromna polkrožna vrata, ki vodijo naravnost v staro mestno jedro.

Galerija angleške tapiserije

Zajtrk v Bratislavi in plačilo postrežnike v restavracijah

Na starem mestnem trgu sva najprej poiskala res srčkan lokal Le Papillon Restaurant (Rybárska brána 2, 811 02 Bratislava), ki nudi odlične zajtrke in odlično kavico. Bila sva zelo lačna, zato sva si privoščila en angleški zajtrk, ene kruhke z zeliščno avokadovim namazom in omlete s špinačo. Za zajtrk sva plačala 16 €, od tega postrežnino 1,4 €. Ja, prav ste prebrali, v skoraj vseh restavracijah in barih v Bratislavi si kar po svojem občutku zaračunavajo postrežnino. Sva pa v tej restavraciji dobila tudi 15% popusta pri naslednjem obisku, tako da sva šla tudi naslednji dan sem jest. Zunaj se je že naredil sonček, zato sva kar posedela kakšni dve urci, se sončila, pogovarjala in opazovala dogajanje na trgu.

Kruhki z zeliščno avokadovim namazom in omleta s špinačo (vrhunsko)

Stari mestni trg

Po zajtrku sva se odpravila na ogled Bratislave in njenih znamenitosti. Stari mestni trg je naravnost prečudovit, je pravokotne oblike z Ronaldovo fontano v sredini, obkrožajo pa ga lepo okrašene kamnite stavbe. Na trgu se nahaja muzej mestne zgodovine (Museum of the City History) iz katerega se potem lahko odpravite na stolp, ki mene spominja na zvonik katoliške cerkve. S stolpa imate panoramski razgled nad celotnim starim mestnim jedrom Bratislave. Vstopnina v muzej znaša 5 € na osebo. Muzej pa je odprt od torka do petka od 10:00 do 17:00 ure, v soboto in nedeljo pa od 11:00 do 18:00 ure.

Z BRATISLAVA CARD vstopnine ni. Prav tako preverite še ostale popuste, kartica ponuja 250 popustov na znamenitosti in restavracije, 14 muzejev, ki so s kartico brezplačni in neomejen javni prevoz. Enodnevna kartica stane 15 €, dvodnevna 18 €, tridnevna pa 20 €. Midva si Bratislava card nisva kupila, saj sva se raje sprehajala, prav tako pa si nisva ogledala veliko muzejev in na koncu se nama nakup ne bi splačal. Če pa želite obiskat več muzejev, pa vam vsekakor priporočam nakup kartice.

V starem mestnem jedru pa boste tudi opazili zanimiv vlakec: Prešporáčik Oldtimer, ki vas zapelje po mestnem jedru in do vseh glavnih znamenitosti. Vožnja traja eno uro, cena pa je 10 €.

Skrivnostni kipi po Bratislavi

V starem mestnem jedru sva si ogledala različne kipe (skulpture) ljudi v naravni velikosti, ki kraljujejo ulicam in s tem dajejo staremu mestnemu jedru modernejši pridih. Našla sva Čumila, imenovanega tudi opazovalec, ki kuka iz kanalizacijske jame že vse od leta 1997.

Jaz tolažim Čumila

LEGENDE O ČUMILU:
Prve govorice, ki krožijo o Čumilu govorijo, da je bil Čumil komunističen delavec, ki mu je bilo vseeno, kakšno delo opravlja. Druge govorice pa trdijo, da gleda pod krila žensk. Čumil je najbolj fotografiran kip v Bratislavi, tako da sva se tudi midva mogla poslikat z njim, za spomin seveda. 

Nasproti najine restavracije sva zagledala tudi kip Schone Naci, ki je edini kip narejen po resnični osebi. Njegovo originalno ime je Ignac Lamar, ki je živel v Bratislavi konec 19. stoletja. Našla sva tudi kip Napoleonovega vojaka, ki zdolgočaseno sloni čez klopco. Napoleon in njegova vojska so bili v Bratislavi leta 1805. Eden izmed vojakov naj bi se zaljubil v lokalno dekle, zato je ostal v mestu in postal proizvajalec penine. Njegovo ime je bilo Hubert, enako ime pa še danes nosi najboljša penina Bratislave.

Katedrala sv. Martina

Po fotografskem krožku pa sva se sprehodila do katedrale sv. Martina. Katedrala je največja in najstarejša v Bratislavi, v njej pa so tudi okronali Marijo Terezijo. Katedralo si lahko ogledate tudi od znotraj, vstopnina je 2,50 € po osebi. Odpiralni časi pa se razlikujejo glede na letni čas, preverite jih na spletni strani: The St. Martin´s Cathedral.
Zraven katedrale stoji tudi doprsni kip Franza Liszta, svetovno znanega madžarskega skladatelja in pianista.

Katedrala svetega Martina

Sprehodila sva se tudi do Mozartove hiše in čez Mihaelova vrata vse do Grassalkovich palače, ki jo obkroža ogromen park in številni vrtovi. Žal še v času najinega prihoda park ni bil v popolnem razcvetu.

Michaelova vrata

Michaelova vrata so edina ohranjena vrata srednjeveškega mestnega obzidja, ki so hkrati tudi najstarejša zgradba v Bratislavi (iz prve polovice 14. stoletja). Na vrhu 51 m visokega stolpa stoji kip sv. Mihaela, ki se bori proti zmaju, danes pa je v njem muzej  razstave orožja. Služi tudi kot razgledna točka, vstopnina v muzej znaša 4,50 € z Bratislava card pa je vstop brezplačen.

Predsedniška palača – Grasslkovich palača

Predsedniška palača (Grassalkovich palača) je od leta 1996 uraden sedež predsednika Slovaške, nekoč pa zbirališče habsburške in avstro-ogrske aristokracije. Danes tukaj potekajo številne slovesnosti in zasedanja. Zgradil jo je grof Anton Grassalkovich leta 1760, ki je bil med drugim tudi svetovalec Marije Terezije. Pred palačo pa se nahaja tudi prečudovita fontana miru. Palača ni odprta za javnost, razen en dan v letu, ki se ponavadi vrši v mesecu juniju. Sprehodila sva se tudi čez Hurbanovo námestie, ogromno prometno starodavno stičišče s katoliško staro katedralo sv. Janeza Mathe in sv. Feliksa iz Valoisa.

Bratislava – grad

Bratislavski grad. Nemogoče ga je spregledat, saj s svojo belo fasado in svetlo rdečo opečnato streho kraljuje mestu.

Bratislavski grad, visoko nad mestom

Na poti do gradu sva se ustavila še v zelo lepi restavraciji Modrá Hviezda (Beblavého 292/14) pred katero je pisalo najboljše slovaško pivo. Mislila sva da je pivnica, ampak ko sva vstopila sva ugotovila,da sva zašla v zelo prestižno restavracijo, kjer so nama sicer postregli samo pivo, prijazni pa niso bili. Očitno sva premalo zapravila. Na splošno sva v dveh dneh Bratislave ugotovila, da zaposleni v lokalih niso pretirano ustrežljivi in prijazni, od turista bi na vse možne načine radi iztržili čimveč. K temu spada tudi, da ti zraven na računu zakasirajo kar med 10 in 15% postrežnine, hkrati pa pričakujejo, da jim boš pustil še napitnino za neprijaznosti.

Prispela sva na grad, kjer sva uživala v prečudovitem razgledu na staro mestno jedro in na novi blokovski del mesta, ki leži na drugi strani reke Donave. Vsi bloki so grajeni še v socialističnem stilu, srednje visoki, škatlasti in brez balkonov. Sprehodila sva se po grajskem dvorišču in pokukala tudi v notranjost gradu. Vstop na grad je prost, plačajo se samo posamezne razstave.

Struktura gradu v Bratislavi

Bratislavski grad je pravokotna zgradba, ki stoji na osamljenem hribu malih Karpatov neposredno nad reko Donavo sredi Bratislave. Sestavljen je iz štirih stolpov (na vsaki strani je eden), dvoriščem, 80 m globokim vodnjakom in dvema vrtoma. Največji stolp je jugozahodni stolp – Kronski stolp. Visok je 47 metrov in je bil zgrajen v 13. stoletju. Bratislavski grad je zgrajen na griču, kjer so nekoč že stale keltska, rimska in slovanska utrdba ter gotski in renesančni grad, grad z današnjo baročno podobo pa je nastal leta 1649.

Vrt na grajskem dvorišču

V času Marije Terezije je bil na gradu sedež kraljevega guvernerja, nato galerija in duhovniška šola, na koncu pa vojašnica. Leta 1811 je bil porušen, obnovili pa so ga v 50. letih 20. stoletja. V drugem nadstropju so razstave v Slovaškem nacionalnem muzeju (SNM Bratislava). Leta 1988 so prav tako v drugem nadstropju odprli zakladnico, ki hrani dragocene arheološke najdbe, vključno s prazgodovinskim kipom Venera Moravske.

V preteklosti je bil grad več kot 200 let kraljeva zakladnica Madžarske, kjer so hranili meč, krono in globus s križem. V tretjem nadstropju je muzej Slovaške zgodovine. V prvem nadstropju, v južnem krilu se nahajajo prostori slovaškega parlamenta – Državni svet Republike Slovaške. V severnem krilu stavbe se nahaja nekdanja baročna kapela in hiša glasbe.

Midva pozerja na klopci pred gradom

Na grad lahko vstopate iz štirih strani: skozi Sigismundova vrata JV, ki so bila zgrajena v 15. stoletju, skozi Dunajska vrata na JZ, zgrajena leta 1712, Nicolasova vrata na SV, zgrajena v 16. stoletju in skozi Leopoldova vrata.

Gotska cerkev reda sester klaris

Ko sva se vračala iz gradu sva se še malo sprehodila po uličica, naključno sva našla prečudovito gotsko cerkev reda sester klaris. Cerkev je bila zgrajena leta 1302 na mestu, kjer je prej stal samostan. Notranjost so kasneje preuredili v baročnem slogu. Zunanjost cerkve ima značilno rebrasto strukturo z izstopajočim gotskim heksagonalnim zvonikom.

Gotska cerkev reda sester klaris z gradom v ozadju in Prešporáčik Oldtimer na delu

Razgledni stolp UFO in SNP most

Pot sva nadaljevala na razgledni stolp UFO. UFO je zgrajen na SNP mostu (most Slovaške narodne vstaje), ki se je včasih imenoval tudi Novi most. Most so začeli graditi leta 1967 in so ga zgradili v petih letih. Lahko bi rekli, da je zgrajen v dveh etažah, na zgornji je štiripasovnica za vozila, malo nižje na vsaki strani pa je sprehajalna pot za pešce. SNP most je zgrajen čez mogočno reko Donavo, ki teče skozi Bratislavo in jo deli na stari in novi del – Petržalka.

Most SNP in stolp UFO v daljavi

UFO je pravzaprav sedmi najvišji stolp na svetu, s prekrasno obliko in panoramskim razgledom nad mestom. Nanj sva se povzpela z dvigalom, do vrha pa sva prišla 45 sekundah. Na njega se lahko pride tudi po 430 stopnicah. Čisto na vrhu si na prostem s prečudovitim panoramskim razgledom na stari del mesta in na bratislavski grad, na drugi strani pa vam pogled seže daleč na nove bloke mesta Bratislava.

Malo nižje (na 95 m višine) pa je stolp zastekljen s prijetno kavarno in restavracijo, vsekakor priporočam krajši postanek tukaj, čeprav je nenormalna gneča. Midva sva kar 20 min čakala na mizo. Cena na UFO znaša 7,4 € po osebi za enkraten obisk, lahko pa tudi kupite karto za 12 €, za dvakratni obisk in tako doživite še večerni pogled na razsvetljeno Bratislavo. Midva sva popila panoramsko kavo in uživala ob razgledu ter si malo odpočila od dolge hoje.

Prečudovit razgled iz UFO stolpa na strani del mestnega jedra Bratislave

Blue Church Bratislava

Najina zadnja postojanka je bila Blue Church oziroma cerkev sv. Elizabete, ki je bila zgrajena med leti 1909 – 1913. Zgrajena je bila kot šolska kapela. Cerkev je zelo zanimiva na pogled, saj je v celoti modre barve, gradi jo modra fasada, modra streha in modri mozaiki. Tudi če pokukate v notranjost je vse v modri barvi. Zgrajena pa je v slogu madžarske secesije (Jugendstil oz. Art Nouveau, ki je močno prisoten tudi na Dunaju).

Blue church ali cerkev sv. Elizabete v Bratislavi

Kosilo v Bratislavi

Za kratek čas sva se vrnila v apartma Business & Family Ambiente Apartments nato pa sva pot nadaljevala do sosednje restarvracije Unity street (Štúrova 12), ki nama je takoj padla v oči, saj je bila v kleti. Želela sva nekaj pojesti, ampak so imeli v ponudbi samo štiri različne hamburgerje, zato sva se odpravila dalje in našla restavracijo Verne (Hviezdoslavovo námestie 175/18), ki je bila zelo poceni, hrana je bila odlična in zelo okusna, kelnarji pa katastrofalni. Vse so nama narobe prinesli ali pa nama sploh niso prinesli. Ne vem kaj je huje. Za gobovo tortiljo, zrezek z mozzarelo, pivo in coca-colo (nisva dobila sicer coca-cole ampak neko njihovo različico – KOFOLA, ki ni bila najboljša) sva plačala 15€.

Get Directions

From

To

Add Waypoint

For Driving Walking Transit Bicycling

show options hide options

Avoid Tolls Avoid Highways Avoid Ferries

Print directions Reset directions

Fetching directions......

Reset directions
Print directions

Najine postojanke v starem mestnem jedru Bratislave

Kako po Bratislavi?

Bratislava in njene znamenitosti vas nestrpno pričakujejo, da si jih sami ogledate. To najlažje naredite kar s sprehodom po starem mestnem jedru. Če pa si zaželite panoramske vožnje z Prešporáčik Oldtimer, številne vodene sprehode po starem mestnem jedru in številna doživetja povezana z degustacijo hrane, slovaškega piva in vina pa obiščite stran BRATISLAVA IZLETI, kjer najdete številne ideje in popuste. Tukaj pa boste našli tudi izlet do Dunaja z ladjico.

Devinska Kobyla

Popoldan sva se z avtom odpravila na hrib Devinska Kobyla, s katerega se vidi grad Devin. Iz Bratislave do Devinske Kobyle sva potrebovala 28 min (13 km). Z avtom se nisva mogla peljati do vrha, saj nama je pot preprečila rampa. Do vrha sva se podala peš, potrebovala sva 30 min. Sprehajala sva se po gozdu, polnem cvetočih zvončkov in žafranov. Opazila sva, da je na tem območju tudi ogromno zapuščenih stavb in bunkerjev. Gospa Google je povedala, da je tukaj bilo vojaško jedrsko oporišče v času hladne vojne. Vsekakor si nisva imela namena ogledat tega, hotela sva le razgled na grad Devin, ki pa ga nisva doživela, saj ko sva prišla na vrh, sva ugotovila da je vse okrog naju zaraščeno, tako da je nemogoče videti meter pred seboj, kaj šele grad, ki stoji na sosednjem hribu. Prisiljena sva bila odnehati in se podati nazaj v dolino.

Zvečer sva prispela nazaj do Bratislave, podala sva se v stari center v lokal Barrock (Sedlárska 366/1) na pijačo, nato pa sva našla še en simpatičen lokal Urban Bistro (Michalská 5). Pozno zvečer sva se odpravila proti apartmaju.

31.3.2018: GRAD DEVIN, MALI KARPATI IN DEGUSTACIJA SLOVAŠKIH VIN

Ta dan sva imela namenjen za raziskovanje gradu DEVIN in MALIH KARPATOV. Več o zelo razburljivem dnevu si preberite v članku GRAD DEVIN V MALIH KARPATIH.

Pogled na zgornji Devinski grad, ki je ravno v času renovacije

Večerja v Bratislavi

Zvečer istega dne sva prispela nazaj v Bratislavo, odpravila sva se na pivo in manjšo večerjo. Našla sva restavracijo Starosloviensky Pivovar (Vysoká 4260/15), kjer so imeli res odlično domače pivo. Glavno jed, krompirjeve knedle, polnjene s skuto, v smetanovi omaki pa sva si delila in je bilo ravno dovolj za dva, za nekaj malega prigriznit. Plačala sva 17,5 €. Plačala sva natakarju, ki naju sploh ni stregel z 20 €. Preostanek denarja nama ni imel namena vrnit, se je sam odločil da je to njegova napitnina. Po denar sva šla sama do pulta, saj nihče ni bil preveč prijazen, pa še najprej so naju napačno postregli. Tako da še enkrat opozarjam, natakarji znajo biti precej ošabni, zaračunavajo si postrežnino in še sami si dodelijo napitnino, čeprav te sploh niso oni stregli.

Krompirjevi knedli, polnjeni s skuto v smetanovi omaki z ocvrto čebulo

1.4.2018: VRNITEV DOMOV IN OGLED SPOMENIKA SLAVIN

Pojedla sva zajtrk v apartmaju in si skuhala res dobro slovaško kavo. Počasi sva se začela odpravljati proti domu. Še preden pa sva popolnoma zapustila Bratislavo in Slovaško, pa sva se ustavila še pri spomeniku Slavin. Spomenik Slavin se nahaja v bližini mestnega jedra Bratislave. Z avtom se peljete po res zelo slabi cesti v hrib 4 km (10 min) in prispete do spomenika.

Spomenik Slavin

Spomenik Slavin je postavljen vsem sovjetskim vojakom, ki so se borili proti nacističnim frontam, pri osvobajanju Bratislave in zahodne Slovaške, spomladi leta 1945. 6845 vojakov rdeče armade je pokopanih v šestih ogromnih grobovih in 317 – ih individualnih grobovih, s skupno površino 10 000 m2. Leta 2015 ob 70. obletnici osvoboditve Bratislave izpod nacistične okupacije, so postavili granitne spominske plošče z imeni padlih vojakov in oficirjev rdeče armade. Leta 2016 pa so dodali še 100 imen žrtev, ki so umrle v bolnišnicah rdeče armade.  Osrednji del Slavin spomenika je sestavljen iz slovesne dvorane z 37 m visokim spomenikom, ki spominja na obelisk. Zraven je še 7 m visok kip sovjetskega vojaka, ki ponosno dviguje zastavo, z nogo pa drobi simbol kljukastega križa. Na tak način je simbolično prikazana zmaga nad fašizmom.

Spomenik Slavin

S tem se je najino magično popotovanje, ogled Bratislave in njenim znamenitosti zaključilo. Vrnila sva se nazaj čez Dunaj v Domžale. Za pot nazaj sva potrebovala 440 km (nekje 4h).

The post BRATISLAVA IN NJENE ZNAMENITOSTI appeared first on Strani Sveta.