Mali Karpati so nizki, dolgi nekje 100 km in so del Karpatov. Od leta 1976 spada 646 km2 ozemlja Malih Karpatov pod zavarovano območje. To območje je pestro po svoji flori in favni, po številnih gradovih (Devín, Čachtice, Červený Kameň in Smolenice), kraških jamah (Driny jama) in treh najvišjih vrhovih. Grad Devin v Malih Karpatih vas bo prevzel s svojo panoramsko in strateško pozicijo in vam dal vpogled v slovaško zgodovino. Mali Karpati so gosto poraščeni z listopadnim gozdom, na jugovzhodu pa so številni vinogradi, predvsem v okolici vasic Pezinok, Modra in Rača. Že iz srednjega veka so mali Karpati prepoznavni po predelavi vina, najbolj znane vasice, ki ponujajo številne vinske ture in degustacije so Svätý Jur, Modra in Pezinok.
GRAD DEVIN V MALIH KARPATIH
31.3.2018: MALI KARPATI IN DEGUSTACIJA SLOVAŠKIH VIN
Za izlet na grad Devin v Malih Karpatih sva se odločila v okviru izleta na Dunaj in Bratislavo. To je super ideja in izkoriščen čas, da spoznate še malo slovaško podeželje, vasice in mesteca, ki so drugačna od Bratislave, bolj zaspana in starinska. Midva sva se iz Bratislave odpravila najprej na grad Devin nato pa po južni strani Malih Karpatov vse do gradu Červeny kamen, nato pa po severni strani Malih Karpatov nazaj v Bratislavo.
Ta dan sva imela rezerviran za raziskovanje Malih Karpatov. Za pokrajino so značilni z vinogradi pokriti hribčki, slikovite vasice in mesteca ter tradicionalna slovaška keramika, ki se imenuje kar Tradicionalna slovaška majolika. Zjutraj sva se najprej odpravila v staro mestno jedro na zajtrk. Ponovno sva odšla v lokal Le Papillon restaurant (Rybárska brána 2), saj sva imela kupon s 15% popustom. Za zajtrk sva tokrat plačala 9 €.
Grad Devin v Malih Karpatih
Nato pa sva se najprej zapeljala na grad Devin. Za vstopnino sva plačala 2 € po osebi, z Bratislava Card pa vstopnine ni. Grad stoji na čudoviti lokaciji, s katere imate pogled na reko Donavo in Moravo, hkrati pa vam pogled seže na sosednja gričevja in vasice v okolici. Sprehodite se med starodavnimi ruševinami in spoznajte pomembnost strateške pozicije tega gradu, ki je vzdržal vse turške vpade. Zgodnji del gradu je bil na žalost zaprt, saj ga že od leta 2017 renovirajo.
Svätý Jur
Iz gradu Devin pa sva pot nadaljevala po južnem robu Malih Karpatov, kjer se nahajajo številne vinogradniške vasice in mesteca. Najino raziskovanje sva pričela v Svätý Jur, kjer sva se na hitro ustavila in se sprehodila po starem trgu. Iz gradu Devin do Svätý Jur sva potrebovala 35 min (35 km). V daljavi, na koncu prelepe ulice, ki vodi rahlo navkreber sva zagledala prelepo gotsko cerkev sv. Jurija, ki je zelo posebna, saj je brez zvonika.
Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju. Zvonik je lesen, zgrajen posebej zraven cerkve v 17. stoletju. Želela sva si kave, ampak nisva našla odprtega lokala, saj so bili prazniki. Našla sva res prečudovit starinski lokal Čokokafe (Horné predmestie 214/12), v katerega sva vstopala skozi starinska polkrožna vrata, prišla sva na dvorišče, kjer so bile postavljene ljubke mizice, ampak v notranjost lokala nisva uspela, saj je bil zaprt. Prednost praznikov je bila pa vsekakor ta, da sva imela vse ulice skoraj zase.
Pezinok
Pot sva nadaljevala do naslednjega vinogradniškega mesteca – Pezinok. Iz Svätý Jur do Pezinok sva potrebovala 9 min (7 km). Tudi tukaj sva se ustavila in se sprehodila po trgu. Ta vasica je bila kljub prazniku zelo razigrana. V restavraciji Lalia Ristorante (Holubyho 114/42) sva si privoščila kavo. Med raziskovanjem vasice, pa sva našla tudi lokalno prodajalno vin Radničná Vinotéka Ratuzsky (Radničné námestie 4651/1), kjer prodajajo različne blagovne znamke lokalnih vinogradnikov.
Midva sva želela polsuho vino za domov, tako da nama je zaposlena svetovala zelo dobro polsuho slovaško vino Matysak Pálava za 9,4 €. Moram priznati, da nama je svetovala zelo dobro. Pálava je znano Češko vino, ki pa ga v manjšini pridelujejo tudi na Slovaškem, gre za mlado sorto, ki jo gojijo od leta 1953. Pálava je belo vino rahlo začinjeno, z zlato barvo in intenzivno aromo z odtenki vanilje, vrtnic, marelic in mandarin. Okus je precej sladek, čeprav Pálava tehnično ni sladko vino. Več o družini Matysak pa si lahko preberete na njihovi uradni spletni strani: vinomatysak.
Grad Pezinok s številnimi prodajalnami vin
V gradu mesteca Pezinok se nahaja cela veriga različnih vinogradnikov, ki prodajajo svoja vina in ostale slovaške produkte. Ogledala pa sva si tudi prečudovito katoliško cerkev Premenenia Pána in evengeličansko cerkev.
Modra
Počasi sva se premaknila naprej do naslednjega mesteca Modra. Iz Pezinoka do Modre sva potrebovala 10 min (7 km). Tukaj sva se ustavila za malo dlje časa. Zopet sva peš raziskala mestece, nato pa sva se odpravila v Pavuk vinsko restavracijo (Štúrova 197/95) na degustacijo lokalnih vin. Restavracija je zelo lepa in nova, ampak opremljena v starodavnem stilu. Vedela sva da bova nekoliko več plačala za degustacijo, nisva pa si mislila, da bova za vsega skupaj pol litra vina zapravila 30 €. Degustirala sva samo dva različna vina in oba sta bila res vrhunska. Najprej sva spila vsak deci vina Pohar, nato pa so nama prinesli še 0,375 l steklenico z zelo dobrim sladkim vinom sivi pinot, ki je pridelan v kraju Šenkvice, blizu Pezinoka.
Pavuk vinska restavracija v centru mesteca Modra
Postala sva lačna, odpravila sva se skoraj v sosednjo restavracijo na gromozansko kosilo. Res so pretiravali s porcijami. V restavraciji U Zlatého jeleňa (Námestie SNP 7127/2) sva za cordon bleu, rižoto z jurčki in dve pijači plačala 17 €. V Modri je stari mestni trg res zelo lep, vse je majhno in skoncentrirano okrog prelepe cerkve sv. Štefana Kráľa, v bližini katere pa se nahajajo tudi mestna vrata, to so edina vrata, ki so ostala od utrdbe v Modri. Mestece pa je svetovno prepoznavno zaradi vinogradništva in znamenitih izdelkov iz keramike – majolika. Rojstvo majolike je leto 1883, ko so v Modri ustanovili keramičarsko šolo.
Cerkev svetega Štefana Kráľa
Červeny kamen
Najina zadnja postojanka pa je bil grad Červeny kamen. Sprehodila sva se po grajskem dvorišču in si ogledala nekakšen grajski sejem in tržnico, kjer so se ukvarjali z rokodelstvom in potem te svoje izdelke prodajali. Vsi prodajalci pa so bilo oblečeni v grajska oblačila. Midva notranjosti gradu nisva obiskala, obstaja pa možnost različno dolgih tur po gradu in razlago v angleškem jeziku. Vse ture, čas trajanja posamezne ture in odpiralni čas gradu lahko preverite na uradni spletni strani: Červený Kameň Castle
Midva in Červeny kamen v ozadju
Grad je bil zgrajen v 13. stoletje po naročilu kraljice Konstancia Uhorska in je dolgo časa služil kot skladišče bakrove rude. V 16. stoletju pa je družina Fuggers zgradila renesančno utrdbo kvadratne oblike, z grajskim dvoriščem v sredini s štirimi vogalnimi bastijami. Grad je bil namenjen skladiščenju vseh surovin, saj je imel odlično strateško pozicijo, ker je stal v bližini Jantarjeve trgovske poti. Zaradi turških vpadov na to območje je poslovanje in trgovanje družine Fugger zelo slabelo, zato so grad prodali. Konec 16. stoletja grad postane last plemiške družine Palffy, ki je na gradu ostala vse do leta 1945. Družina pa se je potrudila tudi z dekoracijo notranjosti trdnjave v renesančno – baročnem slogu. Danes je v gradu Slovaški nacionalni muzej.
Grajsko dvorišče gradu Červeny kamen
Vse te vasice se nahajajo ob južnem robu Malih Karpatov, ko pa sva se vračala nazaj v Bratislavo, pa sva se peljala čez Male Karpate, po cesti 503, prispela sva v severno vasico Pernek, ki se nahaja nekje na severni sredini Malih Karpatov.
Najine postojanke po Malih Karpatih
V zgodnjem spomladanskem času Mali Karpati ne zgledajo nič simpatično in barvito, ampak spomladi in jeseni pa mislim da so prava paša za oči, saj je celotno območje posejano z listnatimi gozdovi in vinogradi, ki se v svojo lepoto razcvetijo šele spomladi. Nekje na poti sva se še ustavila v trgovini, kjer sva si kupila zajtrk in kavo za naslednji dan. Zvečer sva prispela nazaj v Bratislavo.
