KELTSKA VAS SALINA

V železni dobi pred 2500 leti so se keltski prebivalci naselili v pokrajini Dürrnberg in začeli pridobivati sol iz podzemeljskih rovov. Sol je bila življenjskega pomena, za konzerviranje hrane in kot menjalno blago za druge surovine. Na tem območju so arheologi izkopali ogromno predmetov in kosti umrlih in na podlagi tega ustvarili zgodbo kako so tukaj živeli ljudje v času železne dobe. Tukaj so našli  originalne najdbe iz jantarja, brona in zlata, ki pa si jih lahko ogledate v muzeju.

Kaltske hiške

Ogledate si lahko keltske hiške, katerih leseni deli so zelo dobro ohranjene še iz železne dobe, greste lahko tudi v notranjost hiše in se približate keltskemu življenju. Večino hiš so postavljali na montažni način, dno je bilo iz kamna, ogrodje hiše pa iz tramov lesa, ki so bili prekriti z ilovico. Hiše so bile pokrite s trstičjem in velike 6,5 x 3,5 m. V hišah so bivali, kuhali in se ukvarjali z najrazličnejšimi rokodelskimi dejavnostmi. Danes najdete v hiškah razstavne predmete, ki so jih uporabljali in kurišče sredi hiške v obliki ovalne kadi, ki je bilo obdano z leseno ograjo. Na zadnji steni hiše pa so umetniške slike, ki prikazujejo odseke iz vsakdanjega življenja Keltov.

V keltski hiški pri kurišču

Obstajajo najdbe večih rudarskih čevljev, kap in usnjenih vrvi nosilnih torb kar nakazuje na to, da je vas Salina imela čevljarja in usnjarja. Imeli so tudi kovačijo, kjer so izdelovali železne dele za krampe in tudi druge izdelke iz železa in brona.

Rudarski rovi

V rudarskih rovih niso delali samo moški, ampak tudi ženske in otroci. Pridobivanje soli iz rovov podprtih z lesenimi oporami je bilo zelo naporno, sol so kopali z železnimi krampi in cepini, ter jo v košarah in torbah nosili na površje. V zgodnjem novem veku so odkrili dva mrtva Keltska rudarja s popolnoma ohranjeno kožo in kostmi saj sta bila leta v soli idealno konzervirana. Tudi iztrebki rudarjev so se ohranili v soli več kot 2000 let na podlagi česa so naravoslovci lahko določili prehranjevalne navade takratnih rudarjev in ugotovili bolezni takratnega prebivalstva.

Prehrana Keltov

Jedli so enolončnice iz žita, fižola in leče iz enostavnih keramičnih in lesenih posod. Tudi meso je bilo redno na keltskem jedilniku, ki pa so si popestrili s sadjem in zelenjavo.  Meso so hranili v soli in ga na tak način konzervirali in ga prodajali drugim. Kosti in rogove živali pa so uporabili za orožje in orodje. Živali (govedo, ovce) pa so tudi darovali Bogovom.

Življenjska doba Keltov

Povprečna življenjska doda prebivalcev Dürrnberga je bila 40 let. Kelti so svoje umrle sorodnike pokopavali v lesene grobnice in jih zasuli s kamnom in zemljo in ustvarili t.i. gomile. V grobnice so umrlim polagali vrednostne predmete in zlati nakit, kar je kazalo na moč in vpliv umrlega. Nekateri rudarji so si z rudarjenjem in prodajo soli ustvarili pravo bogastvo.

RUDNIK SOLI HALLEIN

Hallein, keltsko ime, ki izvira iz besede Hall in pomeni sol leži nekje 10 km južno od Salzburga in blizu meje z Nemčijo, čez mesto teče reka Salzach in meji na gorovje Untersberg. Mesto je najbolj znano po bližnjem rudniku soli Dürrnbergu. V Halleinu je več let prebival Franz Xaver Gruber, skladatelj svetovno znane božične pesmi Stille Nacht (Sveta noč).

Od leta 1994 so rovi rudnika dostopni za obiskovalce. Rudnik sestavlja 65 kilometrov rovov, ki se raztezajo preko 21 horizontov (tako se imenujejo podzemeljska nadstropja rudnika), od tega je prehodnih dvanajst kilometrov in devet horizontov. Rudnik soli ali gorsko solišče nastane zaradi vode, ki izplakuje minerale iz zemlje, eden izmed njih je kovinska sol, ki po rekah prispe v morje. Vsebnost soli v morjih je 3%. Pred 250 milijoni let je prišlo do velikih premikov celin in zato so se deli morja odcepili. V nastalih bazenih je zaradi vročine voda izhlapela in ostale so ogromne količine soli, nato so se 150 milijonov let kasneje velikanske kamnite plošče s soljo vred začele premikati in nalagati, nastala so gorovja in ogromna solišča na Dürrnbergu.

Pridobivanje soli v rudniku Hallein

Kelti so odkrili bogastvo soli že 500 let p.n.š. Kelti so sol kopali ročno, od 12. stoletja dalje pa se sol pridobiva s pomočjo vode. Sol so izlužili z rovov, zato je bilo potrebno napraviti posebne lužne komore, ki so bile do vrha zalite z vodo, katera je izlužila sol iz kamnin. Po 6-8 tednih je iz vode nastala nasičena slanica s 27% deležem soli. Ta slanica je bila po cevovodih speljana v Hallein za predelavo, kjer so jo segreli v ogromnih kotlih. Voda je izhlapela in na dnu posod je ostala sol.

Z načinom luženja so v času Wolfa Dietricha pridelali ze 36 000 ton soli. Z rudnikom soli je vsekakor povezan škof Wolf Dietrich von Raitenau, ki je bil tudi nadzornik solnega rudnika. Denar iz rudnika je zelo potreboval saj je želel prezidati Salzburg v baročno mesto po vzoru Firenc. Po velikem požaru Salzburške katedrale, jo je dal urediti razkošneje kot kadar koli prej, hkrati je tudi zgradil palačo Mirabell za svojo soprogo Salome Alt. V tem času je prišlo tudi do solne vojne, ki jo je Wolf Dietrich von Raitenau izgubil, zaprt je bil na gradu Hohensalzburg. Šele leta 1822 so med Avstrijo in Bavarsko z državno pogodbo uredili pravice izkopavanja soli.

Rove rudnika mora 14 rudarjev v Halleinu redno vzdrževati, saj se zaradi pritiska, ki znaša 2-3 tone na cm2, rovi vsako leto skrčijo za 1 – 2 cm. Rudarji imajo nalogo ponovno razširit rove na vsakih 10 – 15 let. Zrak v rudniku je zmeraj čist, za kar skrbi naravno zračenje, temperatura pa je pozimi in poleti 10 °C. Na koncu rudnika so razstavljene tudi spominske plošče pomembnih obiskovalcev rudnika.

Salzburška katedrala

Salzburška katedrala je najpomembnejša posvetna zgradba z mogočno kupolo in dvema stolpoma. Zgrajena je bila v poznem baročnem obdobju in do danes bila porušena in večkrat obnovljena. Prvo katedralo je zgradil škof Vigril. Mesto so leta 1167 zažgali in uničili tudi katedralo. Katedrala je bila obnovljena deset let kasneje pod vladavino nadškofa Conorda III  Wittelsbacha in s tem postala večja, lepša in še bolj veličastna.

Leta 1598 je požar ponovno uničil del katedrale in takrat je Wolf Dietrich izkoristil priložnost in želel obnovil katedralo po svoji zamisli. Salzburžani so bili nad idejo ogorčeni, zato so nadškofa spravili za zapahe in tako je njegov načrt propadel. Po  njegovi smrti je arhitekt Santino Solari katedralo povrnil v prvotno stanje. Med dragocene predmete v Salzburški katedrali spada krstni kamen, v katerem je bil krščen Mozart. Midva sva si katedralo ogledalo okrog in okrog, z vrha, prav tako pa sva šla še v notranjost in kratek trenutek uživala v miru in tišini. Vstop je prost, zaželeni so prostovoljni prispevki.

Notranjost Salzburške katedrale

Trdnjava Hohensalzburg

Trdnjava Hohensalzburg leži nad Salzburgom in je njegov zaščitni znak in kraljuje na vseh razglednicah Salzburga. Gre za največjo popolnoma ohranjeno trdnjavo v centralni Evropi, ki je bila zgrajena že v 11. Stoletju. Trdnjava stoji na manjšem hribu Festungsberg in hkrati verjetno tudi na vsaki razglednici mesta Salzburg. Do trdnjave pelje kratka vlečnica, lahko pa se nanjo odpravite tudi peš. Cena vlečnice z vstopnino je 12.20€. Midva sva bila na ogledu ravno v času renovacije grajskega dvorišča, tako da sva se odločila da ne greva v notranjost trdnjave, k tej odločitvi je pripomoglo tudi megleno vreme in dež, ki nama je preprečilo lep razgled s trdnjave Hohensalzburg.

Mozartova rojstna hiša in Mozartova rezidenca

Reka Salzach loči Mozartovo rojstno hišo v starem mestnem jedru in njegovo kasnejšo rezidenco. V rojstni hiši si lahko ogledate dokumente in portrete družine Mozart ter Mozartove inštrumente. V eni od sob imajo obiskovalci možnost uživanja v izoliranem prostoru, v katerem se posedejo na kavč in poslušajo Mozartove skladbe. Kombinirana vstopnica za obe hiši je 18€, posamezna vstopnica za Mozartovo rezidenco je 11 € in posamezna vstopnica za Mozartovo rojstno hišo je tudi 11 €. Od 26.1.1996 je rezidenca tudi muzej kjer lahko vidite Mozartov klavir, mnogo originalnih dokumentov in portretov. Razstava ponuja zanimiva dejstva o zgodovini hiše in o Salzburgu v Mozartovem času.

Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil 27.1.1756 v Salzburgu. Bil je zelo talentiran že kot otrok, zato je dobil ime “čudežen deček”. Že kot otrok je zelo dobro igral na violino in klavir, kmalu se je preizkusil tudi kot  skladatelj. Na svojih prvih koncertih je nastopil s petimi leti. Od leta 1781 je Mozart deloval na Dunaju, ki je bil v 18. stoletju glasbena prestolnica Evrope. Mozart je zaslovel kot izvrsten pianist in skladatelj. Vsega skupaj je napisal več kot 600 oper, koncertov, simfonij in sonat.

Umrl je leta 1791 na  Dunaju. Po njem se imenujejo slavne Mozartove kroglice iz marcipana. Originalne kroglice lahko kupite v slaščičarni Cafe Konditorei Fürst (Brodgasse 13, 5020 Salzburg, Avstrija) in to niso zlato – rdeče, ampak so v srebrno – modrem ovoju in so precej dražje. Zlato – rdeče stanejo 0.70 € na komad, srebrno – modre pa 1.30 € na komad. Več o Cafe Konditorei Fürst si lahko preberete na uradni spletni strani.

Mozartova rojstna hiša

Palača Mirabell

Palačo je dal zgraditi nadškof Wolf Dietrich von Raitenau leta 1606 za svojo soprogo Salome. Danes je pod UNESCOVO zaščito, zaradi svoje lepote in neverjetne arhitekture, s prelepimi in številnimi vrtovi. V palači se danes nahaja ena najlepših poročnih dvoran na svetu, tukaj pa ima svoje prostore tudi župan Salzburga in občinski svet. Midva sva do palače prispela zvečer in je bila že zaprta, saj je odpiralni čas Mirabell palače od 8:00 do 18:00, hkrati pa zima ni najboljši čas ogleda, saj smo prikrajšani za cvetoče vrtove.

Staro mestno jedro Salzburga

Staro mestno jedro Salzburga je samo po sebi muzej na prostem, s številnimi cerkvami in muzeji, razteza se ob reki Salzach, katero lahko prečkate preko številnih mostičkov. Najbolj znana mostova sta vsekakor Mozartov most in most ljubezni, ki je poln ključavnic.  Mesto vas bo naravnost očaralo, še posebej v večernih urah in v adventnem času.

Še bolj podrobno pa si lahko o vseh znamenitostih preberete na spletni strani Salzburg, Stage of Life.