Sardinija z otroki bo nekoliko dinamično drugačen zapis kot Sardinjia potopis, ki sem ga objavila davnega leta 2018, ko sva z Juretom potovala po Sardiniji z motorjem in šotorom – totalno low budget varijanta. Ker nama je Sardinija ostala v tako neverjetno lepem spominu, sva se na Sardinijo vrnila, tokrat z najinim 11 mesečnim fantkom Filipom.
Ker je v nama še vedno ostala raziskovalna žilica, sva si na tem potovanju vseeno želela določene stvari videti. To seveda zahteva nekaj več logistične organizacije, ko potuješ z dojenčkom. Iz tega razloga smo si za potovanje vzeli 24 dni. Potujemo izjemno počasi, veliko časa preživimo na plaži, saj je Filip navdušen nad morjem. Vsak dan pa se odpravimo na kak krajši izlet, kjer si z Juretom ogledava stvari, ki sva jih leta 2018 izpustila, takrat sva imela le 10 dni časa.
Če te zanima, kako smo si potovanje organizirali, kje smo nočili in kaj vse smo si ogledali, te vabim da bereš dalje. Prav razlika, ki sem jo opazila že, ko sem za nas delala okvirni plan potovanja so bile cene. Leta 2018 je bilo dejansko neprimerljivo ceneje na Sardiniji kot leta 2025. Prav tako se pozna še večja razlika med severnim delom (neprimerljivo dražji) in južnim delom Sardinije. Mi smo se iz tega razloga in razloga, da juga Sardinije z Juretom še nisva veliko videla, odločili da večji del popotovanja preživimo na jugu.
Kako na Sardinijo z otroki?
Možnost je letalo ali trajekt. Mi smo šli na trajekt iz treh razlogov:
- Na trajekt smo šli z avtom, kar pomeni, da smo lahko spakirali več, kot če bi šli na letalo. Za dojenčka (čeprav ne kompliciram preveč) vsekakor potrebujem nekaj več stvari kot zase, da mi je lažje. Npr. že stolček za hranjenje mi nepredstavljivo olajša življenje, da lahko sama jem pri mizi, zraven pa hranim Filipa.
- Na Sardiniji smo se premikali, in sicer smo nočili v štirih različnih apartmajih/hotelih. Če bi šli z letalom, bi morali najeti avto, kar bi bilo bistveno dražje kot trajekt.
- Filip še ni bil na letalu. Je še vseeno tako majhen, da ga z nobeno stvarjo ne morem zamotiti in me je strah, da bi na letalu neutolažljivo jokal. Planiramo prvi izlet z letalom pri njegovem letu in pol.
Na trajekt smo se vkrcali 4.6.2025 ob 10:00 in zanj odšteli 625 €. Vzeli smo kabino v obe smeri, ta je bila tudi najdražja v celotni ceni, ampak je bilo vredno. Leta 2018 seveda nisva vzela kabine. Vsi trije smo se lepo naspali in tako naslednji dan začeli spočiti. Za otroke je to še posebnega pomena, saj če so naspani so tudi dobre volje in razpoloženi.
Na tem mestu pa mogoče še en nasvet: od doma smo se odpravili ob 3:30, tako da je Filip 2 uri spal še v avtu. Žal se ne vozi preveč rad in je vedno galama. Ko se je zbudil, smo se prvič ustavili nekje za 30 min, potem pa je bedel vse do Livorna, tako da sem se spremenila v glavnega animatorja. V Livornu smo si najeli hotelsko sobo za eno noč, ampak smo check-out naredili ob 20 h in šli direktno na trajekt.
Izjemno pametna odločitev, saj smo si vsi trije odpočili, ogledali Livorno in šli na zgodnjo večerjo. Žal pa je precej težko najti hotel v Livornu, ki omogoča hiter check-in. Jaz sem našla Hotel Europa Parking v centru Livorna, kjer smo mi potrdili, da se lahko prijavimo ob 13h. Že ob 11h smo bili tam, ker imajo tudi parkirišče, da smo pustili avto. Žal pa ni bilo tako gladko, ker si niso dali dopovedali, da smo se dogovorili za check.in ob 13h, čeprav sem imela vse na mailu. Ampak nisem se dala in so potem nekako našli sobo. Hotel ni nek presežek, je pa bilo čisto in super za prespati.
Na trajektu na Sardinijo z otroki
Samo vkrcavanje na trajekt je trajalo kar nekaj časa. 90 min minimalno je potrebno biti prej, mi smo bili skoraj 2 h prej in seveda obstali v gneči. Ko smo prišli na trajekt pa je šlo vse skupaj hitreje. Filipa še nisva dala takoj spati, sva počakala da smo izpluli in da se je vse skupaj umirilo. Ker je bilo lepo vreme smo bili na vrhu, kjer je lokal in veliko miz. Filipu je bilo zelo všeč, ker je lahko divjal. Ob 22:20 smo zaspali in spali vse do 5:30, dokler nas po zvočniku in trkanjem po vratih niso zbudili. Odpravili smo se na zajtrk in počakali, da se izkrcamo.
Kaj si vzeti zraven na trajekt: ko enkrat zapustite avto se ne morete več vračati do avta, tako da je nujno, da si vse pomembno vzamete zraven v kabino ali na palubo. Za Filipa sva vzela vse za jest, da sva ga lahko nahranila zvečer in enkrat jé še pomoči. Zraven sva imela tudi voziček, da smo se hitreje premikali, Filip sicer že hodi, ampak nikoli v pravo smer :). Vzela sem mu tudi vse potrebno za previjanje, nego in pižamo za spanje, ker je tako navajen. Zase nisva vzela skoraj nič. Nismo želeli preveč komplicirat in sva šla res z osnovami na trajekt in je bilo čisto v redu.
Sardinija z otroki: Plan potovanja
Naš plan potovanja je izjemno preprost in počasen. Tako da za Filipa ni bilo preveč vsega naenkrat, midva pa sva tudi našla trenutke, da sva si spočila, si ogledala kaj novega in veliko dobrega pojedla. Bilo smo na štirih različnih lokacijah, tako da bo tudi plan potovanja razdeljen na 4 dele. Pri vsakem delu bom napisala kaj smo si ogledali, kje smo stanovali in malo opisala nastanitev.
Če se bo kdo vprašal kje sem našla te netipične lokacije: moj prvi pogoj za izbrano lokacijo je bila bližina plaže, saj sem vedela, da bo Filip zelo rad v vodi in se mi res ne ljubi, da sem moram vsakič vsest v avto in peljati na plažo. Hitro sem ugotovila, da na Sardiniji ni pretirano veliko apartmajev ob plaži, ampak sem vseeno našla ustrezne, čeprav ne na najbolj znanih lokacijah.
Drugi pogoj je bil, da gremo v apartma. Apartma, kjer imamo svojo dinamiko, nam bolj ustreza kot hotel, kjer je vse časovno omejeno. Prav tako bi v hotelu imeli samo eno sobo, kar pomeni, ko Filip čez dan zaspi se z Juretom nimava kam umaknit. Pri rezervaciji apartmaja sva izbirala take, ki imajo spalnico ločeno od dnevnega prostora, prav tako nama je bila prioriteta balkon/terasa.
Sardinija – Torre Grande (5.6 – 10.6.2025)
5.6.2025: Prihod v Torre Grande
5.6.2025 smo prispeli v Olbijo, ki smo jo izpustili in se odpravili direktno do kraja Torre Grande. Kraj je res izjemno majhen, kot da bi nastal izključno zaradi turizma; nahaja se na severno zahodni strani Sardinije nekoliko pod bolj znanim krajem Bosa. Velika prednost Torre Grande pa je tudi ta, da se le 7 km stran nahaja večje in čudovito mestece Oristano. Prav tako je Torre Grande izjemna iztočnica za kopanje na najlepših plažah Sardinije in za ogled arheološkega najdbišča Tharros. Iz Olbije smo potrebovali 175 km (1h in 50 min brez ustavljanja).
Sam kraj Torre Grande pa se mi zdi kot mesto duhov – tako da, če si želite miru in samevanja na plaži, je to pravi kraj za vas. V kraju je sicer promenada ob plaži (del promenade je bil v renovaciji v času našega obiska), ampak nič preveč ne dogaja, vsaj ob 19h, ko smo se mi običajno sprehajali. Še za pojest ni ničesar, saj začnejo vsi delati ob 19:30. Plaža je seveda neskončna in lepo urejena. Na plaži je mivka iz drobnih kamenčkov, kar je značilno za Sardinijo, ni pa kristalno bela plaža, ker so kamenčki bolj oranžne barve. Ampak ja, čudovita plaža, ogromno možnosti za raziskovanje, za otroke pa tako ni nič boljšega.
NASTANITEV: EMERALD WAVE – House on the beach with pool od 5.6 do 10.6.2025. Za 5x nočitev smo plačali 756 €. Nastanitev je čisto od plaži, kar mi je bilo najbolj pomembno, da lahko greva s Filipom večkrat na plažo. Apartma se nahaja v nekakšnem večjem bloku, kjer je vsem na voljo tudi bazen. Naš apartma se nahaja v 4 nadstropju in imamo popolnoma opremljeno kuhinjo in lepo dnevno sobo z balkonom. Iz dnevne sobe se pride v spalnico, kjer je resnično veliko omar. Nasproti spalnice pa sva še dve v celoti opremljeni kopalnici z wc-jem. Apartma je drugače namenjen za 4 osebe, saj je v dnevni sobi še raztegljiv kavč in ena manjša nadstropna postelja, ki je lepo skrita za montažno steno. V resnici je apartma malenkost starejši kot slike na booking, ampak vseeno izjemno lepo urejen in čist, tako da smo z izbiro zelo zadovoljni.
6.6.2025: Plaže in razgledne točke severno od Torre Grande
6.6.2025 smo šli raziskovati severni del od Torre Grande. Ta predel Sardinije je prepoznaven po čudovitih plažah in skalnatnih obokih. Najprej smo se odpravili na plažo S’Archittu Beach do katere smo potrebovali 28 min za 28 km. Plaža nam je bila izjemno všeč in ker je bila ura dovolj zgodnja in še ni bilo prevroče smo se tukaj kopali.
Po kopanju smo se z vozičkom odpravili po čudoviti razgledni potki (primerna tudi za voziček) vse do nekoliko skrite plaže Spiaggetta dell’Arco. Do te plaže vodi nekaj stopnic, ampak ne preveč, tako da bi brez težav na plažo prišli z dojenčkom, ampak je Filip zaspal v vozičku, tako da smo se raje sprehajali. Tukaj pa se urejena pot tudi konča in se nadaljuje skalnatna pot, ki ni primerna za voziček.
Iz plaže in pa tudi iz pohodne poti imate čudovit razgled na snežno bel obok, ki sega čez turkizno morje – S’Archittu.
Ob plaži S’Archittu Beach je tudi kar nekaj restavracij in lokalov. Mi smo se v eni ustavili na pijači, narezku in sladoledu. Nato pa smo se z avtom odpravili do razgledne točke v bližini – skalnatni stolp Turre de su Putu – z avtom smo se pripeljali zelo blizu, potem pa
smo se malo povzpeli do stolpa. Pot ni primerna za voziček, Filipa sva nesla. Vsekakor priporočam postanek tukaj, ker je razgled dejansko fantastičen.
Pot smo nadaljevali do Punta tonnara di Su Pallosu – razgledna točka, do katere smo prišli z avtom. Do manjše in bolj intimne plaže vodi nekaj lesenih stopnic. Mi smo se tukaj ustavili na hitro ter uživali v razgledu. Nismo se kopali in predolgo zadrževali, saj je bilo prevroče za Filipa.
Peljali smo se mimo plaže Spiaggia di Putzu Idu – dolga plaža z belimi drobnimi kamenčki (in tudi precej posušene vodne trave), ki je bila kar precej polna ljudi. Takoj za plažo poteka cesta nato pa precej lokalov. Za lokali je čudovita asfaltirana pot primerna za voziček, ampak žal brez sence. Na drugi strani te poti pa se nahaja ogromno slano jezero. Če bo čas se bomo sem vrnili pozno popoldan in se sprehodili ter šli na večerjo.
Popoldan smo preživeli v bazenu našega apartmajskega kompleksa. Bazen je namenjen vsem stanovalcem, ampak skoraj nikoli nikogar ni. En del bazena je tudi izjemno nizek, mogoče 50 cm globine, kar je za Filipa super. Pozno popoldan (po 19:30) pa smo se odpravili po promenadi Torrre Grande (del promenade renovirajo), drugi del pa ponuja čudovit pogled na morje in številne restavracije. Na večerji smo se ustavili v restavraciji Cuccumeu Torregrande Ristorante Pizzerija. Vse je bilo super slastno.
7.6.2025: Kopanje na plaži Is Arutas in Tharros
Zgodaj zjutraj smo se odpravili na čudovito plažo Is Arutas, z avto smo potrebovali nekje 20 min. No, za to plažo pa lahko napišem, da je nekaj extra – čudoviti snežno beli majhni kamenčki na plaži in kristalno čista voda skozi katero vidiš do dna. Za moj okus, idealna plaža. Le sence ni, ampak tega ne pričakujte nikjer na Sardiniji. Mi smo na plažo vedno zraven vzeli senčnik.
Plaža je izjemno dolgo, ob plaži pa je veliko sprehajalnih poti in en tak domač in lep lokal z mizicami od zunaj in pogledom na morje. Od tukaj smo pot nadaljevali do razgledne točke Capo Manu, do katere vodi makedam cesta. Razgled je čudovit na morje, skalnatne formacije v vodi in svetilnik. Tukaj pa se nahaja tudi plaža Spiaggeta di Capo Mannu, kjer pa se mi nismo ustavili.
Najbolj vroči del dneva smo preživeli v apartmaju. Ob 17h popoldan pa smo se odpravili do Area archeologica di Tharros, kjer smo raziskali čudovite ostanke različnih antičnih kultur. Že do arheološkega najdišča vodi široka asfaltirana pot primerna za voziček, na začetku katere so številni lokali. Iz te poti imate čudovit razgled na božansko plažo Spiaggia di Capo San Marco.
Vstopnina za arheološko najdbišče znaša 9€ na osebo, za Filipa je bilo brezplačno. Večji del poti je primeren za voziček, določeni deli pa so neprevozni. Nam je bilo tukaj zelo všeč, še posebej lepa sta dva korintska stebra locirana direktno ob morju. Najdbišče je izjemno aktivno, saj še danes veliko izkopavajo. Samo območje ima ogromno zgodovinsko vrednost, ki je povezana z velikani. Da je območje še bolj popolno na vrhu hriba stoji še španski stolp. Več informacij pa na njihovi uradni strani: Monteparma.
Na poti nazaj smo se ustavili še na plaži Spiaggia di Mare Morto, ki pa je bila polna posušene trave. Na spletu so jo navedli kot čudovito plažo, ampak nam se ni zdelo tako. Vrnili smo se v Torre Grande in se na naši promenadi odpravili na večerjo.
8.6.2025: Rimske terme, kopanje na plaži Maimoni in Oristano
V tem dnevu smo se odpravili na ogled rimskih term: Roman Baths of Fordongianus. Obstajajo nove terme, tam se dejansko lahko kopaš – vstopnina je 8€ na osebo, za otroke do 5 let je gratis. Mi se z dojenčkom nismo odločili. Stare rimske terme (ostanke iz rimskih časov) pa lahko vidite brezplačno. Je tudi vstopnina, če bi si jih želeli ogledati pobližje. Iz nastanitve do rimskih term smo potrebovali 36 min za 34 km. Zraven term pa se nahaja fantastičen lokal v naravni senci, kjer je tudi nekaj igral. Mi smo tukaj preživeli precej časa.
Filip je postal zaspan in nama je v avtu zaspal, zato smo se kakšno uro in pol vozili po okoliških vasicah. Šli smo v smeri Santa Chiara in se vozili ob prečudoviti reki Tirso, potem proti kraju Paulilatino in mimo San Cristina vse do plaže Spiaggia di San Giovanni di Sinis. Peščena plaža je čudovita, do nje vodijo stopnice, ampak ne preveč, tako da je dostopna tudi za voziček. Do plaže vodi makedam pot, ampak je dobro prevozna. Ni pa na plaži nobenega lokala. Mi se na plaži nismo kopali, saj je bilo prevroče.
Pozno popoldan smo preživeli na plaži Spiaggia di Maimoni – dolga in čudovita snežno bela plaža, posejana z drobnimi belimi kamenčki. Meni so take plaže veliko ljubše, ker tako izjemno drobne kamenčke (zgledajo skoraj kot mivka) lažje spraviš iz oblačil kot mivko.
Večer smo preživeli v čudovitem mestecu Oristano, ki je od naše nastanitve oddaljeno cca. 15 min z avtom. Sprehodili smo se po
starem mestnem jedru in si ogledali naslednje znamenitosti:
- Piazza Eleonora – čudovit glavni trg
- Tower of Mariano II – manjši kamnit stolp, ki predstavlja začetek čudovite promenade Corso Umbreto I
- Cattedrale di Santa Maria Assunta – osrednja cerkev
Ustavili smo se tudi na večerji, ampak ker je bila ura 7 zvečer še večina restavracij ni stregla hrane. Našli smo eno picerijo, kjer smo imeli srečo in dobili res slastne pice, piceriji se reče Civico 35. Drugače pa sta za kraj značilni dve specialiteti: Malloreddus alla Campidanese – nekakšni njoki s faširanim mesom in Mostaccioli di Oristano – pekovski izdelek z limono in cimetom.
9.6.2025: Santa Cristina in uživanje na bazenu
Naša prva postojanka je bilo arheološko najdbišče Parco Archeologico Naturalistico di Santa Cristina, do katerega smo potrebovali 21 min za 27 km. Vstopnina je 8€ na osebo, za otroke do 5 leta je brezplačno. Nam je bilo tukaj zelo všeč, saj je območje primerno za voziček, prav tako pa je kar nekaj naravne sence.
Najdbišče je tudi izjemno zanimivo, ogledali smo si nuraghe (nekakšne kamnite trdnjave/grobnice za velikane), starodavno kapelco in podzemni posvečen vodnjak. Nuragična kultura je bila na Sardiniji pred našim štetjem, več o tem pa najdete tukaj: Znamenitosti Sardinije. Del kompleksa pa je tudi manjša restavracija s simpatičnimi kamnitimi mizicami.
Vroči del dneva smo preživeli v apartmaju, ob 15h pa smo se odpravili na bazen, kjer je Filip užival v svojem bazenčku. Celoten kompleks ima precej velik bazen, en je manjši z izjemno nizko vodo. Za Filipa idealno. Z večer pa smo se še zadnjič sprehodili po mirni vendar ljubki promenadi v Torre Grande. Jutri nadaljujemo svojo pot proti mestecu Chia na jugu Sardinije.
Sardinija – Chia (10.6 – 15.6.2025)
10.6.2025 smo pot nadaljevali na južni del Sardinije proti majhnemu kraju Chia, ki se nahaja nekoliko zahodno od Cagliari. Potrebovali smo približno 2h za 162 km. Preden smo se odpravili do nastanitve smo se v Puli še ustavili v trgovini. V nastanitvi smo se zmenili za zgodnji check-in ob 13h. Naša nastanitev se nahaja v Pinus Village direktno ob čudoviti plaži Spiaggia di Pinus Village. Gre za nekakšen kamp, kjer so številne zidane hiške v dveh nadstropjih. Kamp je izredno mirem z ogromno naravne sence pod borovci.
Del kampa pa so tudi izjemno lepo urejena otroška igrala v senci in manjša restavracija/bar z bazenom. V kampu je izjemno mirno, tako da je idealno za družine z majhnimi otroki.
NASTANITEV: Tommy’s House Pinus Village Chia, za 5x nočitev od 10 – 15.6 smo plačali 702,50€. Gre za manjši apartma v prvem nadstropju (to je edini minus, da je treba nesti voziček po nekaj stopnicah) s pokrito in senčno teraso. Takoj ko vstopiš v apartma je kuhinja in dnevni prostor, nato spalnica in kopalnica. Apatma je popolnoma opremljen, tudi z otroškim stolčkom in posteljo, prav tako je v kuhinji vse potrebno za pripravo vseh obrokov. Terasa je zagrajena, tako da je res poskrbljeno za majhne otroke.
Pozno popoldan smo preživeli na naši plaži, ki je oddaljena 2 min od našega apartmaja. Plaža je čudovita in peščena z nizko vodo, ki sega daleč. Res idealna plaža za otroke. Plaža je majhna in bolj intimna; rekla bi tudi da manj obljudena. Mi smo tukaj preživeli res lep popoldan. Zvečer smo se odpravili še na večerjo v vasico Chia; v restavracijo S’ antigu Cunventu Ristorante Pizzeria Bar Chia, kjer sva zelo drago plačala in jedla podpovprečno.
11.6.2025: Izlet v mesteca Pula in Nora
Najprej smo se odpravili do kraja Nora, kjer se nahaja Nora Archaeological Park in številne čudovite plaže. Iz nastanitve smo potrebovali 18 min za 15 km. Mi se na plaži nismo ustavili smo pa si ogledali arheološki park. Vstopnino se plača pri vhodu in za odraslega znaša 10 €, otroci imajo brezplačno. Ogledali smo si Tempio di Tanit (starodavne ruševine), v ozadju pa vidimo stolp Torre del Coltellazzo o di Sant’Efisio. V bližini se nahaja še Laguna di Nora, kjer naj bi bili flamingoti, vendar jih mi nismo videli.
Nasto smo pot nadaljevali v majhno vasico Pula. Pula je izredno lepa in barvita vasica, sprehodili smo se po ulici Corso Vittorio
Emanuele. V kraju se nahaja tudi večji market SUPERMERCATO JOLLY in CONAD, kar je nam prišlo izjemno prav, saj smo veliko obrokov pripravili v nastanitvi. V Puli smo se odpravili tudi na kosilo v restavracijo Federico’s, kjer smo jedli res vrhunsko.
Pozno popoldan smo se iz naše nastanitve odpravili peš na eno izmed najbolj čudovitih plaž tega območja – Spiaggia di Santa Margherita di Pula/Spiaggia di Perla Marina. Gre za izjemno dolgo peščeno plažo. Mi smo se odpravili peš po potkah med nizkim rastjem. Brez vozička super prehodno, za voziček pa žal ni. Midva sva potem nesla Filipa in voziček. Je pa na plaži Filip tako zelo užival, saj smo bili sami in je lahko hodil gor in dol po pesku in raziskoval.
12.6.2025: Panoramska cesta, razgledne točke in plaže
Ta dan smo se zapeljali po izjemno panoranski cesti od Chia pa vse do priključka k glavni cesti. Ta pot je označena na zemljevidu kot SP71. Najprej smo se ustavili na razgledni točki s katere smo videli res sanjsko plažo – Spiaggia di Tuerredda, potrebovali smo 10 min za 7 km. Plaža je res čudovita, ampak se že od daleč vidi, da je izjemna gneča, zato smo se odločili, da mogoče to ni za nas.
Pot smo nadaljevali do razgledne točke Terrazza Panoramica, potrebovali smo še dodatnih 12 min za 5 km. Do te točke ne morete z avtom, avto pustite pri plaži in nato se do razgleda odpravite peš (cca. 10 min). Žal ni primerno za voziček, tako da sva Filipa nesla. Precej naprej po tej poti in tudi nekoliko v hrib pa se nahaja še stolp Torre di capo Malfatano do katerega se mi nismo odpravili.
Pozno popoldan smo preživeli na čudoviti plaži Su Giudeu Beach. Peščena plaža je edini del kopnega, ki loči morje od slanega jezera v katerem se mirno pasejo flamingoti. Tudi, če se tukaj ne boste kopali, priporočam, da se zapeljete do te točke in uživate v opazovanju flamingov v naravi. Od nastanitve do plaže smo potrebovali 12 min za 8 km.
Po kopanju pa smo se odpravili še na hitro večerjo v restavracijo Garden, kjer smo jedli dobro in precej ugodno z nepredstavljivim pogledom na čudovit bazen, ki je del hotela, ki se nahaja ob restavraciji.
13.6.2025: San Sperate in Dolianova
Dopoldan smo se odpravili na izlet v nekoliko odmaknjena in neturistična kraja. Najprej smo se odpravili do mesteca San Sperate (potrebovali smo 52 min za 62 km). Mestece je lepo zaradi številnih poslikav na starodavnih hišah. Ogledali smo si Murale dedicato al santo patrono di San Sperate di Angelo Pilloni del 1976 in številne druge, ki sploh nimajo poimenovanja.
Ustavili smo se tudi v čudovitem senčnem parku Giardino Megalitico kjer se nahajajo številne kamnite skulpture in kamnite klopi, ki predstavljajo nekakšen kino na prostem. Pot smo nadaljevali do vasice Dolianova, ki je oddaljena 17 min (17 km). Tukaj smo se sprehodili po ulici Corso Repubblica in se ustavili na manjšem senčnem trgu. Od zunaj pa smo si ogledali tudi lepo in starodavno cerkev Cathedral of Saint Pantaleon.
Pozno popoldan smo se odpravli še na našo plažo v kampu, ampak žal nismo bili preveč dolgo, ker so bili malo višji valovi kot običajno. Dan smo zaključili z večerjo v rastavraciji Mirage v Chia, žal spet nismo bili zadovoljni. Hrana je bila sicer dobra, vendar nismo smeli sedeti zunaj, prav tako (kljub temu, da je picerija) strežejo pice šele po 21.30h.
14.6.2025: Chia Tower
Zjutraj smo se odpravili na Chia stolp iz katerega je res fantastičen razgled na okoliške plaže. Od nastanitve do stolpa smo imeli 7 km in potrebovali 10 min. Pot do stolpa je srednje strma, kratka in tlakovana, tako da lahko do vrha pridete z vozičkom. Še posebej lep razgled je na dve plaži: Spiaggia di Su Portu – manjša plaža, na kateri pa je žal precej posušene trave. Druga večja plaža na drugi strani stolpa Sa Colonia Beach pa je čudovita in fantastična.
Ko smo se vrnili iz stolpa smo se odpravili na res dobro kosilo v restavraciji Garden v kampu. Vroči del dneva smo preživeli v apartmaju, pozno popoldan pa smo se odpravili na našo najljubšo plažo Spiaggia di Santa Margherita di Pula/Spiaggia di Perla Marina. Naš dan je bil nekoliko bolj ležeren, saj smo že nekaj stvari pakirali, saj jutri odhajamo na drugo lokacijo, in sicer Porto Pino.
Sardinija – Porto Pino (15.6 – 21.6.2025)
15.6.2025 smo se odpravili do Porto Pino, kjer smo imeli rezervirano tretjo nastanitev. Iz Chie do Porto Pino smo potrebovali 46 min za 40 km.
NASTANITEV: Rezervirali smo Casa Flavio za 6x nočitev (od 15-21.6) in plačali 750,50€. Tudi ta nastanitev se nahaja blizu (600 m) stran od čudovite plaže Nautica 2000. Apartma je nekoliko starejši, ampak zelo prostoren z dvema samostojnima sopalnicama, veliko kopalnico in kuhinjo. Apartma je opremljen popolnoma z vsem. Nahaja se v prvem nadstropju več stanovanjske hiše in ima ograjeno teraso, tako da je super za otroke.
Lepo počasi smo se razpakirali potem pa smo si naredili kosilo na žaru, ki je tudi del nastanitve. Zraven žara, ki se nahaja na vrtu pa je še ena pokrita miza. Pozno popoldan smo se odpravili po čudoviti potki, ki je primerna tudi za voziček na plažo Porto Pino – Seconda Spiaggia, ki je starostno razdeljena, na začetku so starejši, potem mlajši in na koncu družine. Nad plažo smo bili zelo razočarani, saj je bilo na plaži ogromno trave, res celi kupi. Zdaj pa ne vem, ali je bilo to zaradi vremena ali takšna pač je ta plaža. Bila pa je nabito polna tudi ob 6h popoldan.
Nazaj grede smo se ustavili še v lokalu Sotto le Stelle nato pa pot nadaljevali nazaj do apartmaja. Mogoče ena slabost apartmaja, nekje zadnjih 300 m ni asfalta, ampak je pot iz mivke. Se da z vozičkom, ampak na določenih delih, ko mivka ni čisto zvožena, je treba voziček malo dvigniti.
16.6.2025: Porto Flavia
Odpravimo se do Porto Flavia, potrebujemo 54 km (57 min). Porto Flavia je slavno pristanišče zgrajeno v skalo, leta 1925. Vstopnina je 13 € na osebo, otroci do 6 let imajo brezplačno. Ogled je voden in traja cca. 1h, določene ure v dnevih so namenjene angleško govorečim skupinam. Ogled je sestavljen iz 600 m poti po tunelu in 180 stopnicah, za vstop je treba nositi čelado.
Pred vstopom v Porto Flavia je manjše organizirano in brezplačno parkirišče s prečudovitim razgledom. Potem se po makedam cesti odpravite do vhoda, kjer kupite tudi vstopnico. Tukaj se nahaja tudi senčen lokal, kjer lahko v senci počakate, da se začne vaš ogled.
Mi več kot v tunel nismo uspeli vstopiti, saj Filipu ni bilo všeč in se je očitno prestrašil in zato neutožljivo jokal. Žal ga nisma mogla nikakor potolažit, zato sva tunel že na začetku zapustila. Ja, tudi to se zgodi, ampak nič zato, saj je že sama pot do Potro Flavia prečudovita z dih jemajočimi razgledi. Na poti (cesta SP83) je tudi kar nekaj točk, kjer se lahko ustavite in uživate v razgledu.
V bližini se nahaja še plaža Spiaggia di Masua, ki smo si jo mi samo ogledali, saj je bilo prevroče za kopanje, Filip pa tudi ni bil najboljše razpoložen. Iz Porto Flavia smo se začeli vračati proti domu, za eno uro pa smo se ustavili v manjšem in senčnem parku v Nebidi pred restavracijo Oasi.
Popoldan smo preživeli na plaži v Porto Pino, imenovani Nautica 2000, ki je zares čudovita in namenjena majhnim otrokom. Čudovita mivka, ki je težka, to pomeni da voda ostane kristalno čista, saj se mivka ne dviguje. Prav tako je voda zelo dolgo izjemno plitva in topla. Na večerjo smo se odpravili v restavracijo La Medusa, kjer smo jedli povprečno pico.
17.6.2025: Iglesias in Nebida
Dopoldan smo preživeli v apartmaju Casa Flavio, kjer smo si ponovno naredili kosilo na žaru. Po kosilu pa so se najprej odpravili do mesteca Iglesias, ki nas je vse navdušil. Od nastanitve smo potrebovali 50 min za 51 km. V mestecu smo se sprehodili po izjemno barviti ulici C.so Giacomo Matteotti; okrašeni s pisanimi dežniki. Sprehodili smo se vse do trga Piazza Municipio, kjer se nahaja tudi starodavna katedrala Cathedral of Saint Claire of Assisi. Mestece je super za vozičkanje, saj je zelo senčno, zaradi ozkih uličic obdanih z vrstnimi hišami.
Iz Iglesias smo pot nadaljevali do Nebide, kjer smo šli na panoramski sprehod po Passeggiata panoramica di Nebida. Pot je zares čudovita, kratka, tlakovana in krožna, prav narejena za voziček in majhne otroke. Razgledi pa so fenomenalni, na visoka visokogorja in pisane hiške Nebide. Pogled na morje pa razkriva najrazličnejše skalne formacije in turkizno morje. Iz Iglesias do Nebide smo potrebovali 20 min za 15 km.
Iz Nebide smo se začeli vračati proti domu in si kar hitro privoščili postanek na plaži Fontanamare. Plaža je zares čudovita in ogromna z zelo fino mivko. Mi se tukaj nismo kopali, saj so bili res zelo visoki valov, je pa bilo vseeno super za Filipa saj je lahko divjal po mivki. Midva pa sva ob tem uživala v lokalu na plaži. Plaža Fontanamare se nadaljuje v plažo Spiaggia di Plagemesu, ki ima sicer svoj dostop ampak se vidi iz plaže Fontanamare.
18.6.2025: Is Solinas
Dopoldan smo preživeli v našem apartmaju in se šli kopat na našo čudovito plažo Nautica 2000 v Porto Pino. Zopet smo si naredili kosilo zunaj na žaru. Plaža je res izvrstna za male otroke, saj je takšna kot bazen z nizko in toplo vodo.
Pozno popoldan smo se odpravili v sosednjo vasico Is Solinas in se sprehodili po sprehajalni poti Stagno di baiocca Masainas, ki poteka po čudoviti potki ob jezeru, kjer smo v daljavi ponovno opazovali flaminge. Pot vodi vse do plaže Spiaggia Is Solinas, kjer pa je bilo morje precej razburkano, zato v vodo nismo šli. Je pa bila plaža popolnoma prazna, hkrati pa je zelo široka, kar je bilo idealno, da je Filip lahko divjal po pesku.
19.6.2025: Otok Sant’ Antioco
Otok je z ostalim ozemljem Sardinije povezan s cesto. Mi smo se najprej odpravili do čudovite plaže Spiaggia Grande, kjer smo se precej časa kopali. Kopanje pa zaključili v lokalu na plaži. Plaža tukaj je čudovita, kristalno čista voda in izjemno drobna mivka. Do plaže smo potrebovali od apartmaja nekje 45 min. Naša naslednja postojanka je bilo mestece Calasetta, kjer smo se sprehodili po vodoravnih uličicah in se ustavili v eni restavraciji na kosilu. Odpravili smo se vse do stolpa Torre di Calasetta, s kjer smo imeli čudovit razgled na plažo Spiaggia di Sottotorre.
Pot smo nadaljevali na jug otoka mimo mesteca Colonia in Cannai vse do lokalne ceste Strada Comunale Coaquaddus, kjer smo uživali v prečudovitih razgledih. Od Calasette smo potrebovali 34 min za 21 km. Južni del otoka nas je zares impresioniral, en razgled je lepši od drugega, prav tako turkizna voda morja. Če boste imeli možnost se tukaj ustavite na plaži Spiaggia Coaquaddus, mi se žal nismo mogli, ker je Filip ravno zaspal.
Tukaj se nahaja tudi stolp Torre Canai, ki še dodatno popestri že tako prečudovito naravo. Od tukaj smo se začeli vračati nazaj proti severu do mesteca Sant’Antioco, ki je tudi največje mesto na otoku in meni osebno bolj všeč kot Calasetta. Iz juga do mesta smo potrebovali 23 min za 15 km. Tudi v tem mestecu smo se ustavili, ogledali smo si cerkev Church of Saint Antiochus Martyr in trg pred njo. Sprehodili pa smo se tudi do promenade ob morju Lungomare Cristoforo Colombo. Raziskali pa smo tudi izjemno barvite in razgibane uličice mesta. Mesto je idealno za voziček, sicer je nekoliko v hrib, ampak ni prehudo.
Na tej točki smo naš izlet zaključili in se začeli vračati proti apartmaju, potrebovali smo 30 min za 30 km. Večer smo preživeli v Porto Pinu, šli smo malo na sprehod po mestecu in na sladoled.
20.6.2025: Portoscuso in Carbonia
Dopoldan smo preživeli v apartmaju in na naši plaži. Ponovno smo si naredili super kosilo na žaru. Po kosilu pa so se odpravili do obmorskega mesteca Portoscuso, ki nas je izjemno pozitivno presenetilo. Ljubke, pisane in nizke hiške nanizane v vrstam, manjši trg z osredno cerkvijo, promenada ob morju, ki vodi vse do čudovite plaže Spiaggia di Portopaglietto. Iz Porto Pino do mesteca smo potrebovali 37 min za 41 km. Ogledali smo si tudi Tonnara Su Pranu – starodavno ribogojnico tune, ki ima danes velik zgodovinski pomen.
Iz Portoscuso smo pot nadaljevali do večjega mesta v notranjosti Carbonia, kjer pa praktično ni nič za videt. Sicer je tukaj ogromno najrazličnejših trgovin in večjih nakupovalnih centrov, ampak mesto nima starega mestnega jedra. Tukaj smo se zadržali kakšnih 20 min, iz Portoscuso smo potrebovali 17 min za 18 km. Od tukaj smo se začeli vračati proti domu.
Ker je bil Filip zelo priden v avtu smo se zapeljali še do Flamingo-View v Porto Pino in vse do konca makedam ceste, kjer je parkirišče iz katerega vodi peš pot do Caraibi Beach. Mi se na plažo nismo odpravili, saj cesta ni primerna za voziček. Ker je bilo pa že precej pozno popoldan, sva se odločila, da ne bomo šli. Vse skupaj bi seveda trajalo precej, časa, če bi morala Filipa nositi do plaže, ki pa vseeno ni tako zelo blizu parkirišča. Na Flamingo-View točki nismo videli nobenega flaminga, smo jih pa videli celo jato v jezeru pri parkirišču od Caraibi Beach.
Ker nam je ostalo še nekaj časa do večerje, smo se zapeljali še do Ristorante Oasi Verde Candiani, kjer je sicer vse zaprto, ampak smo se odpravili na kamnito plažo in uživali v razgledih polotoka. Cesta do te točke je precej slaba, vendar se počasi z avtom da priti. Dan smo zaključili na večerji v restavraciji blizu naše nastanitve Ristorante Il Cormorano. Jedla sva pico, ki je bila dobra, ampak nič posebnega.
Sardinija – Costa Rei (21.6 – 28.6.2025)
Zjutraj smo se odpravili iz Porto Pino v Costa Rei, potrebovali smo več kot 2 h za 135 km, saj je bila gneča in skoraj cela pot teče po lokalni cesti.
NASTANITEV: Rezervirali smo nastanitev Le Residenze di Piazza Italia in za 7 nočitev plačali 1456 €.Nastanitev je za 4 odrasle osebe, saj sta se nama pridružila še starša, tako da smo zadnji del dopusta preživeli skupaj. Nastanitev vsebuje res ogromno dnevno sobo z veliko jedilno mizo, dvema samostojnima spalnicama in eno kopalnico. Kuhinja je nekoliko manjša, ampak popolnoma opremljena (le pečica manjka). Apartma pa ima dve ogromni terasi, kar nam je bilo izjemno všeč. Ograla je zidana, kar je več kot primerno za majhne otroke.
Gre pa za zelo poseben kompleks. Celota je zagrajena mogoče iz 10 takšnih hišk in v vsaki hiški sta 2 apartmaja. Hiške so razporejene v krogu in se lahko biva le v zgornjih nadstropjih, spodaj so trgovine in restavracije. Znotraj tega kroga je bogato dogajanje, saj je precej restavracij, trgovin, masaž, sladoled, lekarna,… Velika prednost nastanitve pa je tudi ta, da imamo pogled na morje, saj se celoten kompleks nahaja samo 300 m stran od plaže Costa Rei.
Z izbiro nastanitve smo bili izjemno zadovoljni, saj je celoten apartma zelo primeren za male otroke, prav tako pa nisi popolnoma odmaknjen od dogajanja. Ko smo se namestili v apartmaju in nazdravili skupnemu dopustu smo se odpravili na izjemno čudovito plažo Costa Rei, kjer smo preživeli popoldan. Zvečer pa smo se odpravili na večerjo v restavracijo Rey Oasi, kjer smo jedli povprečno za ceno cca. 20 € na osebo.
22.6.2025: San Vito, Muravera in Torre di Porto Corallo
Dopoldan smo preživeli na naši plaži Costa Rei. Prav tako smo se malo sprehodili po mestecu Costa Rei in raziskali še ostale dele te neskončne plaže. Costa Rei je res takšno majhno mestece polno različnih nastanitev, restavracij, dejavnosti za otroke in vodnimi športi; za nepozabne počitnice. Plaža je čudovita z drobno in belo mivko. Na določenih odsekih iz morja kukajo zaobljene skale, ki še dodatno prispevajo v čudovitosti plaže.
Po kosilu smo se najprej peljali v mescete San Vito z razlogom, saj smo obiskali slaščičarno La Mimosa, kjer sva z Juretom naročila torto za Filipa, ki bo svoj prvi rojstni dan praznoval 25.6. Nato smo se odpravili malo po mestecu, ki je izjemno lepo. Pot smo nadaljevali do stolpa Torre di Porto Corallo, s kjer je čudovit razgled na pristanišče in dolgo peščeno plažo Spiaggia di Porto Corallo. Na stolp vodijo tudi stopnice po katerih se lahko povzpnete za boljši razgled. Vrata v stolp pa so bila zaklenjena, tako da si nismo mogli ogledati notranjosti.
Začeli smo se vračati proti domu, ustavili smo se v mestecu Muravera, kjer smo se odpravili v trgovino. Tukaj so večje trgovine z večjo izbiro, v Costa Rei je manjši Spar. Naša zadnja postojanka je bilo jezero Stagno delle Saline, kjer smo lahko opazovali številčno jato flamingov čisto od blizu. Na lepši način dneva ne bi mogli zaključiti.
Zvečer smo se v Costa Rei Odpravili na večerjo v restavracijo Isola Verde, kjer smo dobili res vrhunsko hrano, tako da je tole res vredno izpostaviti :).
23.6.2025: Dan na plaži
Ta dan bom zelo kratka, saj smo cel dan preživeli na plaži Costa Rei. Za vikende je največja gužva na plažah, v ponedeljek pa je bilo bolj prazno, kar smo mi lepo izkoristili. Kosilo smo si naredili v apartmaju. Popoldan pa smo se peš odpravili za 15 min oddaljeno plažo Spiaggia delle Ginestre. Čudovita plaža, ampak enaka kot Costa Rei. Ampak sprehod je prav prijal.
24.6.2025: Dan na plaži in sprehodi po Costa Rei
Še en dan smo izkoristili za kopanje na plaži Costa Rei. Res je božanska plaža in se je nikakor ne moremo naveličati. Po jutranjem kopanju smo si pekli na žaru. Naša nastanitev Le Residenze di Piazza Italia namreč nudi tudi plačljivo izposojo žara in si lahko pečeš na žaru kar na balkonu. Po kosilu smo šli z vozičkom na krajši sprehod po Costa Rei. Nekaj nastanitev se nahaja tik ob morju na ravnem, potem pa se kraj začne kar hitro vzpenjat v hrib. Podali smo se nekoliko v hrib, tako da smo imeli razgled na morje.
Popoldan smo se odločili, da malo zamenjamo plažo in se tako odpravili na plažo Spiaggia di Cala Pira. Plaža je manjša in zalivna, ki jo krasi čudovit stolp. Posebnost te plaže je, da je tukaj izjmeno topla in nizka voda, kar je idealno za majhne otroke in vodne športe. Iz tega razloga je tudi precej natrpana, vendar pozno popoldan, ko smo se mi odpravili na plažo ni bilo gneče. Pred plažo se nahaja plačljivo parkirišče in morate kakšne 3 minute peš do plaže po urejeni potki.
Mi smo na tej plaži zares uživali, Filip je bil izjemno dobro razpoložen in skoraj 1h v svojem obročku “plaval” v čudoviti vodi. Proti večeru smo se vrnili v Costa Rei, saj je omenjena plaža oddaljena kakšnih 15 min vožnje. Z Juretom sva se po dolgem času sama odpravila na večerjo v restavracijo SuNuraxi Costa Rei, kjer sva izjemno dobro jedla.
25.6.2025: Praznovanje Filipovega rojstnega dne
Ta dan je bil izjemno poseben, saj je Filip praznoval svoj prvi rojstni dan. Zjurtaj, tako kot vsak dan smo odšli na našo plažo Costa Rei, po kopanju pa je Filip odspal svoj lepotni spanec, midva pa sva se peljala v kraj San Vito do slaščičarne La Mimosa, kjer sva imela naročeno torto. Priznam, da me je bilo nekoliko strah kakšna bo izpadla, saj ne govorijo besedice angleško. Amkap torta je bila fantastična na pogled in fantastična za brbončice. Po kosilu, sladkanju s tortico in odpiranju daril smo se ponovno odpravili na plažo. Voda je bila danes še posebaj fantastična, saj ni bilo nobenih valov.
Ob 18h smo imeli rezervacijo za vačerjo v restavraciji Ristorante La Piazzetta, ki je del kompleksa Residenze di Piazza Italia. Restavracija je mogoče malenkost dražja od povprečja, ampak strežejo res izjemno dobro hrano, tako da smo rojstni dan res dobro proslavili.
26.6.2025: Cagliari
Ta dan smo se zopet potepali. Jutro smo preživeli na naši plaži Costa Rei in se nato hitro odpravili proti glavnemu mestu Cagliari. Iz Costa Rei do Cagliari smo potrebovali 1h. Parkirali smo v pristanišču in se nato povzpeli v center Cagliarija, ki je nekoliko hribovit. Večino stvari je dostopnih z vozičkom, nekje pa se tudi ne da, saj so edina možnost prehoda stopnice. Najprej smo se odpravili na kosilo v eno izmed restavracij na ljubkem in senčnem trgu Piazza Yenna.
Od tukaj smo pot nadaljevali do Bastione di Saint Remy in se po stopnicah povzpeli na višji nivo Cagliarija. Ogledali smo si še cerkev Cattedrale di Santa Maria Assunta e Santa Cecilia in Palazzo Regio. Nazadnje smo si ogledali še čudovit stolp, ki ga krasi slonček Torre dell’Elefante. Na poti do avta pa smo se ustavili še v lepem senčnem lokalu in počakali, da Filip odspi svojo kitico. O Cagliariju ne bom več pisala, saj sva ga z Juretom podrobno raziskala leta 2018, kar si lahko preberete v prispevku: Cagliari: Glavno mesto Sardinije.
Pozno popoldan smo se vrnili na Costa Rei in se ponovno odpravili v restavracijo Ristorante La Piazzetta na večerjo, tokrat na pice, ki so bile božanske.
27.6.2025: Raziskovanje plaž in razglednih točk
Dopoldan smo ponovno (in še zadnjič) preživeli na naši plaži Costa Rei. Za kosilo smo si spekli na žaru in se potem odpravili na raziskovanje okoličkih plaž in razgledov. Naša prva postojanka je bila 8 min oddaljena Spiaggia di Piscina Rei, ki je čudovita, vendar nekoliko odmaknjena plaža, zato je skoraj brez ljudi. Do plaže vodi precej slaba makedam cesta, na plaži pa ni lokalov, le na parkirišču je bil parkiran manjši kombi, kjer se je dalo kupiti pijačo. Mi smo se tukaj na hitro skopali in pot nadaljevali do 10 min oddaljenega Capo Ferrato, kjer smo se ustavili na parkirišču izjemno majhne plaže Spiaggia di Perda S’Acchiloni.
Začeli smo se vračati proti Costa Rei in raziskali še južneje proti Villasimius, kjer pa sva z Juretom že bila leta 2018. Ustavili smo se na številnih razgledni točkah in opazavoali čudovite plaže, do katerih se lahko pride le peš in okoliške otoke. Ta pot je resnično izjemno panoramska. Nazaj grede pa smo se ustavili še na plaži Spiaggia di Marina di San Pietro, da bi se kopali, ampak je bila plaža nabito polna in prav nič posebna, zato smo se vrnili kar domov na našo plažo.
Zvečer smo se vsi odpravili v restavracijo SuNuraxi Costa Rei, kjer sva z Juretom že jedla 3 dni nazaj in bila izjemno zadovoljna. Tokrat smo doživeli hladen tuš nad neprijaznostjo zaposlenih, prav tako pa je bila hrana čisto povprečna, porcije pa majhne. Iskreno, ne vem kaj se je zgodilo v teh treh dneh. Ko smo se najedli pa smo se odpravili še na krajši sprehod do manjše “tržnice” z lokalnimi prodajalci, ki se nahaja ob cesti Via Ichnusa.
Tako smo tudi zaključili naše bivanje na Costa Rei – bilo je nepozabno. Naslednji dan se odpravljamo domov.
28.6.2025: Nuoro in Olbija
28.6.2025 je bil naš zadnji dan na Costa Rei, odjavili smo se iz čudovite nastanitve Residenze di Piazza Italia ob 1o h in se odpravili v 2h oddaljeno visokogorsko Nuoro. Tukaj smo se odpravili na kosilo in se malo sprehodili čez mescete, ki nas je vse navdušilo s svojo barvitostjo in razgibanostjo. Vsega skupaj smo se v Nuoro preživeli 2h. Nato pa smo pot nadaljevali v Olbijo, ki je od Nuorota oddaljena 1h in 15 min vožnje.
V Olbiji smo se najprej odpravili v izjemno lep park Parco Fausto Noce, saj je bilo 37 stopinj in ni bilo za živet. V parku smo poiskali senco, si dali podlogo na tla in lepo uživali kakšno urco. Ko so pozneje popoldan tempereture nekoliko padje pa smo se sprehodili še po Olbiji, po čudoviti promenadi Via Goffredo Mameli vse do morja, kjre smo se priključili na promenado ob morju. Olbija je resnično čudotiva s številnimi restavracijami in lokali v senci.
Ob cca 7:30 smo se vkrcali na trajekt za Livorno in naslednji dan prevozili precej kilometrov do Maribora. S tem smo naše sanjske počitnice zaključili, bilo je božansko, tako kot se za Sardinijo spodobi. Če te pa zanima najino bolj avanturistično potovanje na Sardinijo s šotorom in motorjem pa poglej še prispevek: Sardinija potopis.
