CHIANG RAI, majhno in zaspano mestece na severovzhodu Tajske ponuja ogromno. Če boste potovali po Tajski, proti severu, se vsekakor ustavite v Chiang Raiu, ki  je povezan z White Temple (Beli tempelj). To je najbolj beli tempelj, kar se jim da predstavljati, z mozaiki iz koščkov stekla, ki se na soncu tako bleščijo, da te zaslepijo. Chiang Rai je tudi čudovita iztočnica za izlet v Laos, v katerega se odpeljete kar z ladjico po reki Mekong. Še preden pa se odpravite čez mejo pa se ustavite še na zlatem trikotniku (Golden Triangle), ki je mnoga leta veljal za eno od dveh glavnih azijskih področij, na katerih je potekala neomejena pridelava opija. V članku Tajska potovanje – Chiang Rai, Beli tempelj, Zlati trikotnik si preberite več o najinem enodnevnem izletu.

Mesto Chiang Rai šteje 70.000 prebivalcev in je v primerjavi s Chiang Maiem bolj sproščeno in umirjeno, vendar bogato po svojih zgodovinskih in kulturnih znamenitostih. Danes je mesto, ki je bilo ustanovljeno leta 1262 kot glavno mesto dinastije Mengrai po Chiang Saenu, ohranilo močno identiteto Lanna, predvsem z impresivno zbirko templjev, umetnosti, jezika, kuhinje in glasbe. Mesto postopoma razvija svoj turizem, z lastnim nočnim bazarjem in Jazz festivalom.

TAJSKA POTOVANJE – Chiang Rai, Beli tempelj, Zlati trikotnik

Ob 7:00 naju je mini kombi pobral pred Hostel Chok Dee Guesthouse(16 Moonmuang Soi 6) in tako sva se odpravila na pot. Še pred tem pa sva se k sosedu Da´s Home Bakery (11/4 Soi6 Moon muang Rd.) odpravila na zajtrk in kavo. Imela sva super vodičko, ki je govorila razumljivo angleščino. V kombiju nam je veliko povedala o krajih, ki smo jih obiskali, še več pa o budizmu in o religijah.

1.POSTOJANKA: THAWEESIN CHIANG RAI VRELCI

Eno uro in pol smo se vozili do prve postojanke: Thaweesin Chiang Rai vrelci (Moo 6 Pha Soet Phatthana Village). Imela sva dovolj časa, da sva namočila nogice v prijetno toplo vodo, se poslikala pred bruhajočimi vrelci in si privoščila še eno kavico. Zraven teh vrelcev pa je tudi prečudovit tempelj Wat Suwannaram Patong, katerega pa si žal nisva imela časa ogledati. So pa ti vrelci precej narejeni za turiste, okrog in okrog vrelcev je polno trgovinic z oblekami in spominki.

Namakanje nogic v vročem vrelcu Thaweesin Chiang Rai

2.POSTOJANKA: CHIANG RAI – BELI TEMPELJ

Pot sva nadaljevala še eno uro in pol do Chiang Raia in do White Templa (Beli tempelj) (8 – 5, Pa Ko Dam, Mae Lao District).

White temple dnevno obišče ogromno turistov in nepredstavljiva je gneča v tem templju, potrebna je strpnost in čas, saj je treba v vrsti čakati, da se lahko na hitro poslikaš, brez ostalih petdeset ljudi na sliki. Obvezno je, da imamo ženske zakrita ramena in zakrite noge in, da v tempelj stopamo bosi.

Celotno poslopje sestavlja več delov, osrednji del je White Temple (Beli tempelj), ki predstavlja troje: pekel, nebeška vrata in nebesa. Ko se sprehodiš čez to prideš do dreves želja. Kupite si en ornament za 60 THB (1,6€), napišite nanj svoje želje in ga obesite na eno izmed številnih dreves. Impresionira te, ko vidiš koliko dreves je že obogatenih z željami, z željami so izgrajeni celotni paviljoni in oboki nad sprehajalnimi potmi. Pot nadaljuješ do zlate stavbe, ki je dejansko stranišče. Stranišče je v celoti pozlačeno, razen školjka je normalna keramična.

Časa za ogled templja sva imela le 40 min, želela bi si več, da bi se lahko v miru sprehodila in si res ogledala vse. Do White Templja se lahko odpravite tudi sami, ni nujno da greste v sklopu izleta. Vstopnina za White Temple je 50 THB (1,3€) po osebi, ampak pri nama je že bila všteta v ceno izleta. Tempelj je odprt vsak dan od 8 do 18 ure.

Prečudovit White Temple v Chiang Rai

PREBERI VEČ O WHITE TEMPLE IN O NJEGOVEM SIMBOLIZMU

WHITE TEMPLE

Wat Rong Khun = White Temple = Beli tempelj, velja za eno najbolj obiskanih atrakcij, ki ga obišče ogromno Tajcev in tujih turistov. Wat Rong Khun je unikaten tempelj, bele barve, zgrajen iz delčkov stekla, ki se bleščijo na soncu. Bela barva predstavlja brezmadežnost, steklo pa simbolizira Budino modrost in Dhamma, kjer so zbrane vse modrosti budizma. Beli tempelj je dal zgraditi Chalermchai Kositpipat, znan Tjaski umetnik. Tempelj sestavlja ubosot, meditacijska dvorana, sobane za menihe, umetnostna galerija, stranišče in dvorana, ki zajema budistične relikvije. Konec 20. stoletja je bil Beli tempelj v zelo slabem stanju, začeli so z restavriranjem, ampak se je hitro ustavilo zaradi pomanjkanja sredstev.

Chalermchai Kositpipat, rojen v Chiang Raiu je začel z restavriranjem templja na lastne stroške in z denarjem pridobljenih iz donacij.  Tempelj so začeli graditi leta 1997, dokončan pa naj bi bil leta 2070. Vsaka podrobnost templja je kot most med “ciklom ponovnega rojstva” in “vrati v nebesa” ter spodbuja obiskovalca, da razmislijo o budističnih naukih, ki kažejo pot, kako pobegniti pred skušnjavami, željami in pohlepom ter se namesto tega osredotočiti na um.

 

SIMBOLIZEM BELEGA TEMPLJA

Most “cikla ponovnega rojstva”: 

Glavno stavbo belega templja (Ubosot) se doseže s prečkanjem mostu čez malo jezero. Pred mostom je krožno območje z več sto rokami, ki se iztegujejo po nečem in simbolizirajo željo. To območje predstavlja človeško trpljenje in pekel. Most proti ubosotu, ki se imenuje most “cikla ponovnega rojstva”, pomeni prehod iz cikla smrti in ponovno rojstvo v deželo brez trpljenja. Simbolizira pot do sreče s premagovanjem skušnjav, pohlepa in želja. Ob jezeru stojita dva zelo elegantna Kinnaree – bitje iz budistične mitologije, ki je pol človek pol ptica.

Tisoče rok, ki se iztegujejo in simbolizirajo željo

“Nebeška vrata”:

Po prečkanju mostu prispete do nebeških vrat, ki jih varujeta dve ogromni bitji, ki predstavljata smrt in Rahu, ki razkriva globlji pomen, spoznanje ali resnico, ki jo potrebujemo.

Ubosot:

Najpomembnejša stavba Belega templja je ubosot ali posvečena dvorana, ki je vsa bela z drobci odsevnega stekla v ometu. Ubosot prikazuje nekaj oblikovalskih elementov klasičnih severno tajskih templjev, kot so tri nivojska streha in kipi Naga mitoloških kač pri vhodu. Medtem ko slike mnogih starih templjev prikazujejo prizore iz budističnih zgodb, stene v notranjosti belega templja krasijo sodobne predstavitve in figure dobrega in zla, kot so Batman, Spiderman, zlobneži in superheroji iz filmov in stripov.

Zlata zgradba:

Zgradba, ki izstopa zaradi svoje barve, je dejansko stranišče. To je druga zelo bogato okrašena stavba, ki predstavlja telo, medtem ko beli ubosot predstavlja um. Zlato simbolizira, kako so ljudje osredotočeni na želje in denar.

Krematorij:

Tukaj so pokopani pokojni.

V budizmu je smrt prehod iz tega življenja do naslednjega, to je cikel smrti in ponovnega rojstva, ki se lahko konča samo z doseganjem razsvetljenstva. Po smrti se oseba ponovno rodi v eno od več oblik, vključno z ljudmi, živalmi, nebom in peklom. Oblika ponovnega rojstva, je določena z dobrimi in slabimi dejanji pokojnika.

Da bi dobili vtis ogromne količine vloženega dela, potrebnega za izgradnjo belega templja, si oglejte velik prostor za temeljem. V dvorani osebje ročno izdeluje mozaike iz ogledal in jih postavljajo skupaj na različne načine, preden bodo postali del stavbe. Več o White templju si lahko preberete na Renown Travel.

3.POSTOJANKA: KAREN LONGNECK VILLAGE

Sledilo je kosilo le 5 min stran od Belega templja, v lokalni restavraciji. Bil je ruski bife, na voljo sva imela riž z jajčko, navaden riž, azijsko zelenjavo in meso, za sladico pa res odličen ananas. Pot smo nadaljevali v Karen Longneck village (hribsko pleme dolgovrate Karen).

Najstarejša predstavnica Longneck Karen plemena

To gorsko pleme živi veliko slabše in v slabših razmerah kot ostali Tajci. Na njih ne gledajo z enakopravnostjo. Je pa to pleme dejansko iz Burme in so lahko na Tajskem samo zato ker so turistična atrakcija, na vsake tri mesece pa morajo nazaj v Burmo. V času ko so na Tajskem  nikakor ne smejo zapustiti vasi, imajo omejeno območje gibanja. Longneck Karen živijo v vasi, ki je narejena v tržnico. V vas vodi samo ena široka pot, na strani katere ima vsaka ženska svojo stojnico in prodaja ročna dela, njen vrat pa seveda krasijo zlati obroči. Lahko se slikaš s temi ženskami in z zlatimi obročki okrog vratu.

Vodička nam je povedala, da je tem ženskam to modni dodatek in, da si že mlade punce nadejajo te obroče, čeprav jim ne bi bilo treba. Danes so obroči le še del tradicije v preteklosti pa naj bi bila ženskam to zaščita pred zvermi. Vodiška je tudi povedala, da si lahko te ženske kadarkoli snamejo obroče in da ne umrejo, saj ti obroči ne nategujejo vratu, ampak so tako težki, da nižajo ramena. Vasica je lepa, drugačna in tudi Longneck Karen so zelo zanimive, čeprav mi je bilo zelo neprijetno, ker sem se počutila, kot da sem prišla na človeško razstavo.

PREBERI VEČ O HRIBSKIH PLEMENIH IN O DOLGOVRATIH KAREN

HRIBSKA PLEMENA

Na Tajskem se uporablja izraz Hill Tribes, ki označuje vse manjše etične skupine prebivalcev, ki naseljujejo gorske predele severne in zahodne Tajske. Ta ljudstva so na to območje začela prihajati konec 19. stoletja iz Burme, Tibeta, Laosa in Kitajske, od koder so jih pregnali politični pritiski in državljanske vojne. Vsaka skupina ima svojo dediščino, jezik, vero, nošo, običaje in praznovanja. Ljudje, ki živijo v hribih so tradicionalno kmetovalci, ki so v gorskem območju kmetovali s selilnim požigalniškim poljedelstvom. Tak način kmetovanja je uničujoč za naravo, zato je vlada prisilno preselila množice plemen. Tradicionalno so bila hribska plemena tudi nomadski narod, ki je zapustil zemljišče, takoj ko so izčrpali naravne vire ali ko so se pojavile težave.

V 19. stoletju so bila hribska plemena največja ne-budistična skupina na Tajskem, saj so bile njihove gorske lokacije zelo oddaljene in težko dostopne. Glavne skupine hribskih plemen so: Akha (Akhi), Lahu (Lihujci), Mien ali Yao (Miaojci), Karen, Hmong, Lisu (Lisujci) in Palaung. Ta plemena imajo najnižji standard življenja na Tajskem, mladi zato odhajajo v Chiang Mai, kjer si poiščejo delo ali ustanovijo obrtne delavnice.

KAREN

Bwa G’Naw pleme, ki je mnogim znano kot Karen, drugim pa kot Kariang ali Yang, so ena izmed največjih hribskih plemen v jugovzhodni Aziji. Koliko je pripadnikov Karen plemena je neznano, saj so razpršeni po Burmi, Laosu in Tajskem. Okoli 320.000 Karen na Tajskem predstavlja polovico celotne populacije hribskih plemen. Medtem ko Karen še vedno kmetujejo s požigalniškim poljedelstvo kot druga plemena, pa se od njih razlikujejo po tem, da živijo v vaseh na nižjih predelih in so razvile okolju prijazna terasasta riževa polja. Ti dejavniki so Karen omogočili, da so se bolje vključile v Tajsko družbo.

4.POSTOJANKA: Mejna postaja med Burmo in Tajsko

Naša naslednja postojanka je bila mejna postaja med Burmo in Tajsko: Mae Sai Myanmar. Tukaj smo se ustavili za 15 minut. Čisto nič posebnega, veliko prometa in nekaj tržnic s hrano. Ker sva imela čas sva šla malo od tržnice do tržnice in kupila mandarine in pražen fižol, ki se je kot arašidi. Ni bil slab, ampak tudi nič posebnega.

Gneča na Burmansko – Tajski meji Mae Soi Myanmar

5.POSTOJANKA: ZLATI TRIKOTNIK (Golden Triangle)

Zlati trikotnik je gromozanska tržnica z razgledom na tromejo. Nič posebnega, niti razgled ni nek presežek. Iz te točke smo se peljali po reki Mekong v Laos. V Laosu smo bili 45 min, zopet na tržnici, nato pa so nas peljali nazaj na Tajsko, seveda da so nam odvzeli potne liste, da si ne bi kdo premislil in ostal v Laosu. Na ladjici so nas združili z eno skupino Kitajcev, tako da sva dobila Kitajskega vodiča, ki je mislil da obvlada angleščino. Jaz ga nisem popolnoma nič razumela, razen besed Tajska, Burma, Laos in opij. Opij pa zato, ker so ga v preteklosti na zlatem trikotniku gojili in verjetno še skrivoma danes.

Na Golden Triangle, na točki, s katere se vidijo vse tri države: Tjaska, Burma in Laos

PREBERI VEČ O GOLDEN TRIANGLE

ZLATI TRIKOTNIK

Zlati trikotnik (Golden Triangle) leži neposredno ob reki Mekong in označuje mejo treh držav: Tajske, Laosa in Burme (Mjanmar). Mekong je 12. največja reka na svetu in 7. največja reka v Aziji. Izvira na Tibetanski planoti in na svoji poti preteče več kot štiri tisoč kilometrov, dokler se  v Vietnamu ne izlije v Južno-kitajsko morje. Med svojo potjo teče skozi številne države: Kitajska, Burma, Laos, Tajska, Kambodža in Vietnam. Zlati trikotnik pa je znan tudi po zlitju reke Ruak in Mekong, zato domačini to območje imenujejo tudi Sop Ruak.

Zlati trikotnik je bilo eno od dveh glavnih azijskih področij, na katerih je potekala neomejena pridelava opija. Danes se je proizvodnja opija dramatično zmanjšala, še zlasti na Tajskem delu, s tem je Afganistan postal vodilni v proizvodnji prepovedanega opija. Danes večina opija in heroina pridelanega na območju zlatega trikotnika prihaja iz Burme. Opij je bil v preteklosti zelo pomemben, v 18. in 19. stoletju je potekala tudi vojna za opij med Kitajsko in Veliko Britanijo. Glavna razgledna točka je pogled na sotočje reke Mekong in Ruak, v sušni dobi sta reki ločeni s peščeno obalo. So pa na tem območju postavili tudi določene atrakcije: ogromnega zlatega Budo v ladji, veliko kipov slona in drugih Budističnih simbolov.

 

6.POSTOJANKA: LAOS

Na tržnici v Laosu je bilo še vse enkrat ceneje, prodajali pa so vse možno, od hrane in pijače, cigaret, oblek in elektronike. Za to območje je značilen viski v katerem se namaka kobra, hitro pa sva ugotovila da v viski namakajo vse možne živali; škorpijone, ličinke, ščurke in celo želvo. Kupila sva cigarete za domov, seveda so bili petkrat močnejši od naših poznanih cigaret in USB ključek za 64 GB s tremi leti garancije za 5€. Potrebovala sva ga, da bi nanj naložila video iz GoPro kamere. Zvečer, ko sva že bila v Chiang Maiu sva ugotovila, da ključek sicer dela, ampak da ni 64 GB ampak samo 2 GB, tako da si z njim nisva mogla veliko pomagat.

Midva pred zastavo Laos, morda je to celo najina naslednja destinacija 🙂

Različni viskiji z različnimi dodanimi živalmi

Degustacija kobrinega viskija

Barviti čolnički na reki Mekong, pred vstopom v državo Laos

Celoten izlet opisan v članku Tajska potovanje – Chiang Rai, Beli tempelj, Zlati trikotnik je bil super, veliko sva videla in doživela. Škoda le, da je vse potekalo tako zelo hitro, na določenih mestih bi si osebno želela več časa, da bi si lahko stvari v miru pogledala in doživela okolico. Za konec nas je čakala štiri urna pot domov.

Več o najinem potovanju v naslednjih dneh si lahko prebereš v članku TAJSKA – POCENI PLAN POTOVANJA.