Istanbul potovanje je prispevek o našem 6 dnevnem potepanju po Istanbulu oziroma Carigradu. Izlet v Istanbul je zagotovo nekaj nepozabnega, saj nam je praktično na dosegu roke, hkrati pa predstavlja popolnoma drugačen svet. Na izlet sva se tokrat odpravila v nekoliko razširjeni verziji, saj sta z nama šla še dva prijatelja; Matej in Aleksandra.
Istanbul je mesto z izjemno bogato in razburkano zgodovino, kar je moč čutiti še danes po kulinariki, kulturi in znamenitostih. Največ si je mogoče ogledati v starem mestnem jedru Sultanahmet, kjer smo bili tudi nastanjeni, zelo zanimiv je tudi novi del Istanbula in azijski del Istanbula, ki se nahaja na drugi strani bosporske ožine.
Potovanje v Istanbul je izjemno enostavno in hitro saj iz Slovenije potrebujete le 2,5 h. Veliko ljudi se za potovanje odloči z namenom nakupovanja in ogleda znamenitosti, določeni popotniki pa se v Istanbulu ustavijo za nekaj dni in nato nadaljujejo svojo pot v druge predele Turčije, najpogosteje v Antalijo, ki je z Istanbulu izjemno dobro povezana.
V prispevku Istanbul potovanje bom napisala kako najlažje v Istanbul, kako se premikati po Istanbulu, kaj je tisto kar si morate ogledati, kje dobro jesti in še številne druge napotke/informacije, ki vam bodo v pomoč pri vašem potovanju.
V samostojenem prispevku Istanbul znamenitosti pa je našetetih 10 znamenitosti Istanbula, ki jih nikakor ne smete izpustiti.
Istanbul potovanje: Kako v Istanbul?
Slovenija nudi zelo dobre in ugodne povezave z Istanbulom. Najlažje je leteti s Turkish Airlines direktno v Istanbul, let traja 2 h in 30 min. Cene vozovnic pa se gibljejo od 100 do 300 € z vključeno ročno prtljago.
Če se boste odločili za nakupovanje v Istanbulu si vsaj v povratno smer doplačajte veliki kovček. Mi smo za letalsko karto odšteli 215 € na osebo vključeno z ročno prtljago in veliko prtljago za oddat.
Letalske karte sem našla na iskalniku Skyscanner, ki mi je ponudil datume z najnižjo ceno. Let smo imeli zjutraj ob 9:15 in v Istanbul prispeli ob 13:45. Let traja cca 2h in 30 min, 2h pa je še potem časovna razlika med Slovenijo in Turčijo.
Istanbul: Kako iz letališča do hotela?
Center Istanbula je od letališča Istanbul Airport (novo letališče) oddaljen 50 km, kar se morda ne sliši veliko, ampak ne pozabimo, da je promet v Istanbulu katastrofa in, da lahko za takšno radzaljo porabite tudi več kot 2 h.
Iz letališča lahko pridete direktno s taxijem. Najboljše se je za ceno zmeniti v naprej, ampak v primeru zastojev, se zna ta cena spremeniti. Cene taksijev so na spletu zelo različne; od 40 do 90 €. Meni ideja taxija ni bila privlačna in sem iskala druge rešitve.
Možnost je tudi javni prevoz, ampak žal ni direktne linije in bi morali prestopati. Prav tako vozi od letališča do centra mesta avtobus Havaist, ki potrebuje 1h in 30 min (seveda, če ni zastojev): https://istanbul-international-airport.com/transportation/bus/
Meni najboljša rešitev se je zdela, najti hotel, ki ponuja prevoz iz letališča do hotela in obratno. Ugotovila sem, da večina hotelov, ki sem jih pregledala ponuja to možnost. Naš hotel v starem mestnem jedru Aprilis Deluxe hotel je ponujal privat transfer za 90 € v obe smeri. Bili smo 4, zato se mi je ta možnost zdela najbolj enostavna, hitra in tudi ugodna.
Kako se premikati po mestu Istanbul?
Najprej naj povem, da je Istanbul izjemno hribovit. Tako da se kar pripravite na malo bolj naporno hojo. Javni prevoz v Istanbulu je dobro organiziran, tako da smo uporabljali javni prevoz.
V starem mestnem jedru Sultanahmet je večina znamenitosti tako blizu, da se lahko do njih odpravite peš, tudi do novega dela Istanbula (čez most Galata) lahko greste peš, če se radi sprehajate, drugače pa je mogoče tudi z javnim prevozom. Most Galata poteka čez Zlati rok, ki loči stari del Istanbula od novega dela.
Istanbulkart
Istanbulkart je kartica, ki vam omogoča uporabi vseh javnih prevozov v Istanbulu. Cena karte je 70 TL (2,12 €), nato pa si gor nalagate število voženj. Avtomati za nakup karte in za nalaganje voženj so pri vsak postaji in so v angleščini. Mi smo lahko vsi 4 uporabljali eno kartico, tako da smo si jo podajali in je to popolnoma dovoljeno. 70 TL je strošek, ki ga ne dobite nazaj, saj kartice ne morete vrniti.
Vožnja za tramvaj stane 17 TL, vožnja za podzemno pa 35 TL. Istanbulkart vedno kupite izključno na avtomatih in nikoli do kakšnega človeka ali otroka na ulici, ker vam jo bo želel prodati za več denarja. Istanbul kart vedno stane le 70 TL, če pa se bo cena spremenila, preverite na avtomatu, ker vam tam piše.
Mi smo edino težavo imeli na določenih avtomatih, ker včasih niso želeli sprejeti denarja, ko smo kartico polnili. Prav tako lahko date v avtomat samo po en bankovec (ne moreta dati npr. 5x po 20 TL bankovcev, ampka avtomat sprejme samo po en bankovec in potem morate postopek ponoviti 5x, da lahko naložite 100 TL).
Hotel Istanbul
Istanbul ima ogromno hotelov vseh rangov, od izjemno poceni do luksuznih s cenami v nebo. Mi smo si želeli dober hotel, ki je lepo urejen in čist. Najbolj pomembna nam je bila lokacija, saj smo želeli biti v starem mestnem jedru Istanbula Sultanahmet.
V starem mestnem jedru so manjši hoteli, ki običajno nimajo bazenov in niso del večjih verig. Skoraj vse prestižne hotelske verige se nahajajo v novem delu Istanbula in so seveda precej oddaljene od centra mesta.
Glede na to kaj smo si želeli, smo na koncu izbrali hotel Aprilis Deluxe hotel ****, ki je v določenih pogledih celo presegel naša pričakovanja.
Lokacija je bila najboljša možna, saj smo imeli vse znamenitosti in tudi Grand Bazaar 5 – 10 min hoje od hotela. Soba je bila zelo prostorna, moderno opremljena in zelo čista. Za 6x nočitev z zajtrkom v izjemno lepo opremljeni sobi smo plačali 525€.
Pogled iz sobe smo imeli na glavno ulico, ki je bila polna restavracij. Soba je imela tudi francoski balkon. Najbolj nas je presenetilo resnično prijazno osebje. Že ko smo prišli v hotel, so nam postregli turški čaj in nam na zemljevidu pokazali vse znamenitosti. Dali so nam tudi nekaj splošnih nasvetov za lažje raziskovanje Istanbula.
Hotel ponuja tudi različne izlete, mi smo se odločili za vožnjo z ladjico po bosporski ožini z večerjo. Več o izletu napišem spodaj. Mogoče edina pomanjkljivost v hotelu je bil zajtrk. Zajtrk sicer ni bil napačen in je bilo dovolj izbire za vse okuse, ampak je bil vseh 6 dni skoraj identičen.
Smo pa se na samem začetku odločali med naslednjimi hoteli, vsi z lokacijo v starem mestnem jedru. Gledala sem hotele, ki so imeli oceno na Bookingu 9 +, saj po prebiranju komentarjev so imeli gostje v hotelih z manjšo oceno zelo slabe izkušnje. Za Aprilis Deluxe hotel smo se potem odločili zaradi cene (ravno smo naleteli na akcijo), slik na Bookingu in komentarjev.
Ostali hoteli v Istanbulu, ki so nam bili všeč:
Carina Gold Hotel – ta je bil največji konkurent Aprilis Deluxe hotelu, ampak je bila za naš termin cena precej višja, ker sem žal zamudila akcijo. Ta hotel smo dejansko videli v živo, saj smo se sprehodili mimo njega in je izgledal zelo lepo.
Hotel Saint Sophia – ta hotel od zunaj izgleda nekoliko starejši (spominja me na nekakšen avstrijski hotel), ampak so sobe izjemno lepo urejene. Tudi ta hotel smo videli od zunaj in je izgledal ohranjen in lep.
Ogled starega mestnega jedra Sultanahmet (28.1.2024)
To je bil naš prvi dan v Istanbulu, zato smo se naključno sprehodili po mestu in uživali v samem mestnem utripu, številnih mošejah in dobri hrani. Sprehodili smo se po izjemno živahni ulici, polni restavracij in trgovin Yeniceriler Cd., kjer vozi tudi tramvaj. Po tej ulici smo pot nadaljevali po drugih barvitih in lepih ulicah vse dokler nismo dosegli bosporske ožine.
Sprehodili smo se tudi čez Sultan Ahmet Park, ki nekako povezuje Hagio Sofijo in Modro mošejo. V večernih urah smo si ogledali tudi Hipodrome of Constantinople – hipodrom, ki je ostanek bizantinskega cesarstva, tukaj so nekoč dirkali s kočijami, danes je to čudovit in lepo urejen park.
Nekaj časa smo preživeli tudi na Arasta bazarju – ki je sicer majhen ampak izjemno lepo urejen bazar poln manjših prodajaln s spominki in oblačili. Vse trgovinice so v istem stilu v lesu, kar celotno ulico naredi res čarobno.
Imeli pa smo tudi prvo in nepozabno kosilo v preprosti in tradicionalni turški restavraciji Sultanbahti Köfteci. Restavracija ponuja malo jedi in je znana po Sultanbahti köftesi – podobni naši čevapčičem, servirani s pekočim feferonom.
Zraven smo si potem naročili še krompirček, riž z maslom in solato iz fižola. Cene so razmeroma nizke, glede na to da se restavracija nahaja na eni izmed glavnih ulic.
Preden smo se vrnili zvečer v hotel pa smo se ustavili še v slaščičarni in kavarni Grande, kjer smo uživali v degustaciji različnih turških sladic lokum.
Istanbul nakupovanje: Grand Baazar (29.1.2024)
Grand Baazar je res ogromen tako kot pove že ime. Če ga želite res samo preleteti je dovolj 2h, če pa ga želite doživeti pa verjetno ni dovolj cel teden. Še posebaj, če boste na Grand bazarju nakupovali, si morate vzeti več dni, saj je barantanje ključni del, da lahko kupite dobre stvari po ugodnih cenah.
Prebrali smo tudi, da je na bazar smiselno iti zgodaj zjutraj in v dopoldanskem času, saj prodajalci običajno dajo nižje cene za »first costumer« (prva stranka v dnevu), prav tako v dopoldanskem času še niso prodali svojih kvot, ki jih imajo zastavljene, zato veliko bolj spustijo ceno izdelkom, samo da jih prodajo.
V popoldanskem času pa boste sami ugotovili, da so že malo naveličani prodaje in, da je določenim prodajalcem že malo vseeno, če bodo prodali.
Mi smo na Grand bazarju preživeli cel dan, saj je bil naš namen tudi nakupovanje v Istanbulu. Na bazarju (ogromna pokrita tržnica) prodajajo vse od sladkarij, nakita, ur in oblačil. Glede pogajanja sva pred odhodom v Istanbul prebrala ogromno, ampak ne obstaja nobenega pravila za koliko procentov bodo na koncu izdelek znižali.
Turki so dobri prodajalci in pogajalci, ampak niso nasilni in razumejo, če odločno rečeš ne. Tudi če grete z njimi od zadaj v njihovo trgovino (showroom), če ne kupite nič, lahko preprosto zaupstite trgovino, čeprav ste izdelke že pomerili. So pa seveda vztrajni saj si želijo čim več prodati.
Ko vas povabijo v showroom, to ne pomeni nič strašnega ali, da bi bili potem prisiljeni kaj kupiti. Vsi prodajalci imamo res izjemno male prostore, ki so nam obiskovalcem vidni, od zadaj za temi prostori pa so še pravi labirinti, kjer imajo prodajalci razstavljenih več izdelkov in običajno bolj kakovostne izdelke. Ti showroomi so lahko na popolnoma drugi lokaciji kot prvotna prodajalna (npr. oddaljeni 300 m) ali pa so showroomi znotraj prodajalne v prvem nadstropju ali v kleti.
Morate pa se zavedati, da je barantanje del turške kulture in, da vsi na začetku postavijo visoko ceno, saj pričakujejo barantanje. Barantanje v Istanbulu je bilo izjemno zabavno in prav posebna izkušnja za nas, ki tega pogosto nismo navajeni.
Mi smo barantali na naslednji način: trudili smo se, da nismo pokazali pretiranega navdušenja nad izdelkom, pogovarjali pa smo se v šifrah, saj Turki razumejo določene slovenske besede in točno vedo, če boste kak izdelek preveč pohvalili. Potem smo vprašali za ceno in je bila običajno vedno visoka.
Določene trgovine na bazarju imajo že napisane cene – to še ne pomeni, da ne morete barantati, ampak pomeni, da zagotovo ne boste uspeli tako veliko zbiti cene kot izdelku, ki nima cene.
Bazar je zelo lepo urejen, dejansko ne gre za štante, ampak imajo prodajalci svoje lepo urejene trgovine. Celoten bazar deluje kot labirint in se moraš res potruditi, da lahko prehodiš vse ulice in preveriš celotno ponudbo.
Grand Baazar je vsekekaor posebno doživetje Istanbula, ki ga nikakor ne smete izpustiti. Vse te živahne ulice in glasni Turki dajajo bazarju prav poseben utrip. Prav tako samo barantanje (čeprav ga morda niste vajeni) v Istanbulu dobi čisto svoj pomen.
Istanbul nakupovanje: Ulica Çadırcılar
Zraven Grand Baazarja pa se nahaja še ulica Çadırcılar Cd. Ta ulica je nakupovalna z res bogato ponudbo oblačil. Začetne cene pa so tukaj nižje kot na Grand Bazarju, ampak pri določenih izdelkih smo imeli občutek, da je tudi kvaliteta nekoliko nižja. Ta ulica ni pokrita tako kot Grand bazar, je pa dolga vsaj 1 km s trgovinami na obeh straneh.
Ulica je izjemno živahna s številnimi prodajalci, ki vabijo v svoje trgovine, domačini in turisti. Kljub vrvežu in gneči gre za varno ulico, kjer lahko uživate v nakupovanju.
Večer smo zaključili v prijetni restavraciji Mitani na ulici Akbıyık Cd., ki je v 100% turškem slogu z rdečimi preprogami na mizah, stolih in tleh. Hrana tukaj je bila odlična, cene pa so zmerne. Celotna ulica je polna restavracij, lokalov in pubov, tako da je to zagotovo predel Istanbula, kamor se lahko odpravite zvečer.
Hagia Sofija, Modra mošeja in Bazilika Cisterna (30.1.2024)
Ta dan smo najprej obiskali Bazilika Cisterna, ki je eden najbolj skrivnostnih krajev v Istanbulu. Bazilika Cisterna je 1500 let star podzemni zbiralnik vode, ki ga je zgradil najslavnejši vladar Bizanca, cesar Justinijan. Vstopnina je 600 lir (cca. 18€).
Basilica Cistern je danes eden najboljših krajev za obisk v Istanbulu. Nekateri prizori hollywoodskih filmov, kot sta James Bond in Inferno, so bili posneti v cisterni. Tudi nam je bil obisk cisterne izjemno všeč, sprehod med rimskimi stebri in plitvo vodo v različnih barvah je nakaj kaj nam bo za vedno ostalo v spominu.
Nato smo obiskali modro mošejo, ki je od zunaj izjemno veličastna, še posebej v večernih urah, ko je v celoti v lučkam. Vstop v mošeju je brezplačen. Notranjost nam ni bila preveč posebna, gre za ogromen osrednji prostor, kjer je en del namenjen molitvi.
Vsak dan so ob določenih urah v mošeji motlitve in takrat v mošejo ne morete vstopiti. Pred mošeju je vedno tabla in piše ob katerih urah bo zaprta. Za vstop v mošejo moramo ženske imeti pokrite lase, prav tako pa lahko v mošejo vstopite le bosi. Na začetku se sezujete in potem na polički pustite svoje čevlje.
Zadnjo v tem dnevu smo obiskali Hagio Sofijo, ki nam je bila najmanj všeč, še posebej za ceno, ki jo je treba plačati. Vstop v mošejo znaša 25 € (kar mi ni logično, saj bi mošeje morale biti brezplačne), ampak ker so naredili v ločeni stavbi še muzej, ki ga je potrebno posebej plačati še 22,5 €, zdaj zaračunavajo še vstopnino za mošejo, ki je resnično povedano zasoljena.
Notranjost mošeje je preplet krščanstva in islama, saj je bila nekoč to cerkev, danes je mošeja. Zgrajena je bila pred 1500 leti v bizantinskem cesrstvu. Od 6. do 15. stoletja je bila cerkev. Leta 1453, ko je Osmansko cesarstvo prevzelo Konstantinopel pa je postala mošeja. Zatem je 90 let bila muzej, leta 2020 pa ponovno postala mošeja.
Dan smo zaključili v res dobri in precej ugodni restavraciji Ortaklar restaurant, kjer smo jedli izključno turške tradicionalne jedi, od različnih mesnih kroglic in kebabov. Smo pa tukaj poskusili tudi njihovo tradicionalno jed v lončeni posodi Testi kebab s piščancem.
Jed je bila ena boljših, ki smo jih poskusili v Istanbulu, najboljše pa je bilo ker pride skupaj s predstavo. To lončeno posodo pripeljejo na vozičku, posoda je v nekakšni soli, ki gori. Natakar potem to gorečo sol daje na posodo in udarja po vozičku, drugi natakarji pa ploskajo. Na koncu z nekakšnim nožem udari po lončeni posobi in servira jed na krožnik.
Za sladico pa smo tukaj prvič poskusili rižev puding, piščančji puding in künefe (topla sladica in testa in sira). Najbolj všeč nam je bil rižev puding.
Nakupovalna ulica Mahmutpasa, bazar z začimbami in vožnja z ladjo po Bosporju (31.1.2024)
Ta dan smo bili čez dan nekoliko manj aktivni, saj smo imeli zvečer ob 19h rezerviran izlet: vožnja z ladjico po Bosporski ožini. Zjutraj smo se sprehodili po nakupovalni ulici Mahmutpaşa Ykş., kjer ponujajo ponovno ogromno različnih oblačil, čevljev, torbic, brisač, posteljnin, zaves in preprog. Za razliko od Grand bazarja ta ulica ni tako polna turistov in je mogoče srečati več domačinov.
Ta ulica vodi tudi do čudovitega bazarja začimb – Egyptian Bazaar. To je pokrita tržnica, ki je izjemno lepo urejena v orientalskih slogih. Tukaj skoraj vsi prodajajo začimbe, čaje, čokolade in vse kar je povezano s temi izdelki.
Tržnica je zelo živahna, polna turških prodajalcev, ki vabijo v svoje mini prodajalne. Ogromno je tukaj degustacije, kjer prodajalci ponujajo različne sladkarije in suho sadje. Mi smo precej zadev poskusili, na koncu pa se nismo mogli upreti različnim sladkarijam, jasminovemu čaju in začimbam za žar. Tudi na tem bazarju lahko barantate, ampak ne veliko.
Popoldan smo nekaj časa preživeli v hotelu in se zvečer odpravili na izlet po Bosporski ožini. Ogromno je agencij, ko ponujajo te izlete, prav tako si lahko izlet rezervirate sami preko GetyourGuide – tukaj te čaka izlet.
Mi smo si izlet rezervirali kar preko hotela, saj so nam ponudili popust. Ja, prav ste prebrali, v Istanbulu lahko barantate tudi glede cene izletov. Ampak včasih je na GetyourGuide izlet že v osnovi cenejši kot se spogajate, tako da preverite oboje.
Za večerno vožnjo po Bosporju, ki traja 3 h in vključuje ogromno različnih nastopov, večerjo (3 hodni meni) in pijačo smo plačali od 40 do 60 €. Cena 40 € je za neomejeno število brezalkoholnih pijač, 60 € pa za neomejeno število alkoholnih pijač.
Natakar res ves čas prinaša pijačno na mizo. Agencije so imele cene za oboje 10 € dražje, ampak verjetno bi se dalo tudi pri njih barantati, glede na to, da so nam v hotelu sami ponudili popust.
S kombijem so nas prišli pobrati v hotel in nas nato peljali do pristanišča v novem delu Istanbula imenovanega Kabatas. Iz tega pristanišča odhajajo vse večje ladje, ki vozijo turiste po Bosporju. Kakšne pol ure je trajala, da smo se izkrcali, v tem času nas je na mizi že čakala predjed, natakar pa nam je postregel pijačo.
Takoj, ko smo se izkrcali so se začele številne predstave, od tradicionalnih folklornih plesalk in plesalcev. Zelo znan je ples Sufi Whirling Dervishes, ki ga pleše moški in se zelo dolgo vrti v krogu z dolgim belim krilom, ki se v širokem krogu vrti. Na glavi pa nosi klobuček.
Večer, pa kot se spodobi je zaključila trebušna plesalka, ki je naredila pravi šov, saj se je odpravila od mize do mize, da zasluži še kakšno liro. Zelo zanimiva mi je bila tudi predstava z noži, ko so štirje fanti nekako iz ust metali nože na tla v leseno podlogo.
V vsem tem času predstav smo pojedli še glavno jed (lahko izbiraš med 3 različnimi; riba, piščanec, govedina) in sladico. Seveda pa so Turki izjemno podjetni in želijo na ladji zaslužiti maksimalno. Iz tega razloga te slikajo in potem prodajajo slike, prav tako te slikajo s trebušno plesalko, potem nekdo hodi s papigo in te z njo zopet slikajo,… Vse to ti seveda ponudijo, ampak lahko brez težav vljudno zavrneš.
Nov del Istanbula (1.2.2024)
Novi del Istanbula se nahaja severno do starega dela, na drugi strani preliva Golden Horn. V novi del z lahkoto pridete s pomočjo javnega prevoza ali peš (cca. 30 min hoje). Mi smo imeli izjemno lep sončen dan, tako smo se v novi del odpravili peš čez Galata most, ki nudi izjemno lep razgled na stari in novi del Istanbula.
Lahko greste tudi po spodnjem delu mosta, kjer se nahajajo števile restavracije, ki prodajajo pretežno morske jedi. Takšna zelo znana jed je Balık ekmek – v tradicionalnem turškem kruhu popečena riba.
Novi del Istanbula je prepoznaven po Galata Tower – stolpu iz 14. stoletja, ki je postavljen v hribu. Okrog tega stolpa je ogromno simpatičnih lokalov, slaščičarn in restavracij. Mi se na Galata Tower nismo odpravili, saj so ravno najvišje nadstropje renovirali.
Smo se pa odpravili v izjmeno slaščičarno Viyana Kahvesi, kjer smo jedli odličen cheesecake, prelit z božansko čokolado. Po dolgem sprehodu, smo si to več kot zaslužili.
Pot smo nadaljevali po dolgi in čudoviti ulici Rumeli, ki vodi vse do ogromnega trga Taksim Square. Po ulici Rumeli vozi idiličen staromoden tramvaj, ki daje ulici še dodatno vrednost. Na tej ulici je ogromno modernih trgovin, v stranskih ulicah pa se nahajajo številne restavracije.
Taksim trg je ogromen z živahnim dogajanjem in ogromno mošejo. Tukaj se nahaja tudi spomenik republiki iz leta 1928. Beseda Taksim v arabščini pomeni “delitev” ali “razdelitev”. Trg Taksim je bil prvotno točka, kjer so se glavne pomorske linije iz severa Istanbula zbrale in razvejale v druge dele mesta. To uporabo območja je ustanovil sultan Mahmud I.
Od tukaj smo se začeli vračati v stari del Istanbula, na poti smo se še enkrat ustavili na bazarju začimb, nato pa pot nadaljevali do slavne restavracije Nusr-Et Steakhouse Sandal Bedesteni.
Nusr-Et je znan kuhar, ki je zaslovel s posebnim načinom soljenja hrane. Mi smo v restavraciji jedli odlične hamburgerje in baklavo; ki je bila postrežena z glasbeno in »akrobatsko« predstavo. Na koncu pa smo si privoščili še zlat kapučino.
Azijski del Istanbula (2.1.2024)
Odpravili smo se tudi v azijski del Istanbula. Tja smo odšli s pomočjo javnega prevoza, najprej s tramvajem, nato pa s podzemno železnico pod morjem v azijski del Istanbula. Na prvi vtis je ta del nekoliko manj urejen in skoraj brez turistov.
Odpravili smo se na njihovo tržnico Sali Pazari, ki ne zgleda tako urejana kot Grand Baazar. Sprehodili pa smo se tudi po ulici Üzerlik Sk, ki je bila ponovno polna različnih trgovin z oblačili in obutvijo. Sprehodili smo se tudi mimo manjšega trga Bahariye, kjer se nahaja veličasten kip črnega bika, ki je simbol azijskega dela Istanbula.
Pozno popoldan smo se vrnili v hotel in se zvečer odpravili v čudovito turško restavracijo Tepe Gourme Restaurant. Hrana je bila izjemno dobra, za sladico pa smo si vsi privoščili rižev puding, ker nam je vsem bil tako zelo všeč. Mogoče tukaj eno opozorilo – nam se je v tej restavraciji zgodilo, da so si izmislili, da ne moremo plačati s kartico, ker jim POS terminal ne dela in, da naj gremo denar dvignit na bankomat.
Na bankomatih so provizije na dvig 8%, zato si res nisi želel it dvignit denarja na bankomat, Turki pa tudi pri plačilih s kartico plačajo provizijo, zato jih kartična plačila niso v interesu. Vseeno se mi zdi to grdo in dejansko so si izmislili, ker na koncu sem vztrajala pri kartičnem plačilu in plačala s kartico.
Istanbul potovanje: Pot domov (3.1.2024)
Let iz novega letališča v Istanbulu smo imeli ob 18 h, zato smo hotel zapustili ob 14 h. Dovolili so nam pozen check-out; kar se mi je zdelo res lepo od hotela. Vožnja do letališča je trajala 1h, potem pa smo še skoraj 1 h potrebovali, da smo prišli do gate. Letališče je res ogromno in kar traja, da prideš do pravih vrat. Prevoz do letališča smo imeli organiziran s strani hotela.
Istanbul hrana: Kaj morete poskusiti?
V Istanbulu velik del potovanja predstavlja hrana, ker je praktično na vsakem vogalu. Od pečenih kostanjev, koruze in sveže stisnjenih sokov iz pomaranč in granatnega jabolka do domačih lokalnih restavracij in vse do prestižnih restavracij.
Seznam hrane v Istanbulu se praktično ne konča, mi smo uspelo poskusiti naslednje jedi:
- Köftesi – podobno našim čevapčičom
- Baklava in lokum – dve tipični sladici. Baklava je iz testa, sladkorja, orehov in pistacij.
- Lokum pa so pisane rolice, ki jih boste videli na številnih izložbenih oknih.
- Pide – spominja na pico v obliki ladjice. Izberete lahko različne nadeve, osnova je sir, dodajo pa tudi zelenjavo ali salame
- Kebab na izjemno različne načine; na ulicah je največkrat doner kebab, tega kar mi poznamo v restavracijah pa je zelo dober iskender kebap, ki je serviran na plošči s tanko narezanim meso, popečenim kruhom in omakami.
- Köfte – to so mesne kroglice, ampak mene spo bolj spominjale na mini polpetke
- Testi kebab v lončeni posodi – izjemno dobro meso z zelenjavo kuhano v lončeni posodi, ki jo pred teboj razbijejo
- Pudingi in piščančji puding – nam je bil izjemno dober rižev puding, ki je kat nekakšne mlečni riž. Poskusili pa smo tudi piščančji puding, ki ni bil tako slab, ampak ne preveč dober.
- Yaprak dolma – kuhan riž in zelenjava zavit v vinski list; te zvitke smo običajno dobili kot del kakšne predjedi.
- Künefe – sladica iz nekakšnega naribanega testa in sladkega sira, postrežena topla.
- Balık ekmek – v tradicionalnem turškem kruhu popečena riba.
Nasveti za lažje potovanje po Istanbulu
BARANTANJE
V Istanbulu lahko barantate na vsakem vogalu, edino v restavracijah in pravih v trgovinah s fiksno ceno ne. Pogajanja znajo biti dolgotrajna in včasih tudi naporna. Več o barantanju pa najdete zgoraj pri Grand Baazarju, kjer se tudi najbolj splača barantati.
ČISTILCI ČEVLJEV
Še posebaj v novem delu Istanbula boste srečali kar nekaj čistilcev čevljev, ki hodijo s svojo škatlico pripomočkov. Vsakemu bo pred vami padla na tla krtača. Vsak vljuden človek jo seveda pobere in jo dal čistilcu. Ta se v zamenu ponudi, da vam bo sčistil čevlje in nato od vas vseeno zahteval plačilo. Nasvet: ne pobirajte teh krtač, ker jih odvržejo namenoma.
PRIJAZNOST TURKOV
Turki so izjemno prijazni, ne samo, ko ti hočejo kaj prodati, ampak na splošno je moč čutiti njihovo iskrenost in prijaznost. Pripravljeni so vedno priskočiti na pomoč in se res posvetiti temu, da vam pomagajo.
NAPITNINE
Napitnin so vsepovsod izjemno veseli, v restavracijiah sem dobila občutek, da jih pričakujejo. Nikakor ni z napitninami potrebno pretiravati in ne pričakujejo vsaj 10%, ampak nekaj malega, še posebej v restavracijah.
DVIGI NA BANKOMATIH
Skoraj vsi bankomati (res jih je po Istanbulu ogromno, postavljenih kar v vrstah) zaračunanjo 8% provizije na dvig, kar je res ogromno. Našli smo potem bankomat HSBC, ki pa nima provizije, tako da priporočam dvig na tem bankumatu. Mi smo našli ta bankomat le na enem mestu v centru in sicer na lokaciji: Mollafenari, Türbedar Sk. No:9/A, 34120 Fatih/İstanbul.
SIM KARTICA
Nakup SIM kartice za mobilne podatke je v Istanbulu precejšni strošek. Midva sva plačala 25€ za 15 GB podatkov, pa še to sva komaj našla po taki ceni, saj so večinoma želeli 40€. Matej in Aleksandra pa sta si potem kupila e-sim na strani https://esim.holafly.com/. Na tej strani si lahko za veliko držav kupite e-sim, v Istanbulu sta dala za 6 dni 23 € za neomejeno podatkov.
Enodnevni izleti iz Istanbula
Iz Istanbula se lahko odpravite tudi na več enodnevnih izletov v okolico. Nam žal ni uspelo, saj je zmanjkalo dni, sem pa imela splanirano za vsak slučaj, če bi ostal kak prost dan.
BURSA
Ta izlet zajema res veliko, od vožnje z ladjo, avtobusom in gondolo. Gremo tudi na goro, kjer je sneg in možnost številnih šoprtov. V izlet je vključeno tudi kosilo. Ogledamo si mošeje in znamenite ulice ter barvne hiške. Bursa je bila nekoč glavno mesto Osmanskega cesarstva.
Cel izlet traja 13 h je pa popolnoma vse organizirano, nas pridejo pobrat v hotel. Cena je 37 € na osebo. IZLET BURSA>>>
TROJA
Dejansko naj bi bile te ruševine res ostanki grškega mesta Troja, ampak vojna med Trojo in Šparto pa ni dokazana. Poleg ruševin je tukaj tudi Trojanski konj (replika, ki so jo uporabili v filmu Troja).
Izlet je v celoti organiziran, vključuje avtobus, ladjo in kosilo. Tudi vodiča, ki razlaga o Troji. Je pa drugače mesto zelo zanimivo, saj naj bi bilo 9x porušeno in zgrajeno na novo. Izlet traja 18h, cena je od 115 – 125 €. IZLET TROJA>>>
PRINCESS ISLANDS
Ta izlet se mi zdi super – tukaj bi videli starodavne turške vile, saj so na teh otokih živeli najpremožnejši sloji. Z ladjo bi obiskali 2 otoka, kosilo pa je vključeno v ceno. Na vsakem otoku imamo 1-1,5h prostega časa za samostojno raziskovanje. Izlet traja 8h, cena je 40 € na osebo. PRINCESS ISLANDS>>>
