Filipini otok Bohol v treh dneh je prispevek o najinem raziskovanju otoka Bohol in manjšega otoka Panglao, ki je z dvema cestama povezan z Boholom. Na otoku Panglao je najbolj prepoznavna vsekakor Alona Beach. Otok Bohol ponuja številne naravne znamenitosti, ki jih je najlažje raziskati s skuterjem. Midva sva si ogledala čokoladne gričke, ogledala sva si primate nartničarje v Philippine Tarsier Sanctuary, se sprehodila po dvojnem visečem mostu, se peljala skozi Bilar Man-Made Forest in si ogledala cerkev narejeno iz koral Baclayon church.
Filipini: Otok Bohol v treh dneh
Oslob – Momo beach – Alona Beach
2.3.2019 sva se iz Osloba na Panglao – Momo Beach odpeljala z APECOP trajektom. Za vozovnico sva plačala 800 PHP (15 €), kupila sva jo na spletu, saj je cenejša. Vozovnico si lahko rezervirate tukaj: APEKOPTRAVEL.COM. Ko smo prispeli na Momo Beach so na nas že čakali jeepneyi, ki so hoteli 100 PHP (1.7 €) na osebo do Alona Beach – 5 km vožnje. Midva nisva želela na jeepney, zato sva šla nekaj metrov naprej in že sva našla prvi tricikel, ki naju je peljal za 50 PHP (0.85 €).
Nočitev Bohol Alona Beach
Za 3 nočitve od 2.3 – 5.3.2019 v Citadel Alona Inn (Hontanosas Rd, Panglao, 6340 Bohol, Filipini) sva za dve osebi plačala 52€. Nastanitev je bila solidna z lepo opremljeno sobo in dobro lokacijo za raziskovanje otoka. Prav tako pa sva imela do plaže izjemno blizu. Najina soba je imela balkon, kar je bil tudi velik plus.
Alona Beach
Alona Beach je ena izmed najbolj turističnih plaž na Filipinih. Spreminja se v drugi Boracay. Polno dragih hotelskih kompleksov, ki sploh ne sodijo na Filipine, polno turistov, predvsem Rusov, ki tukaj pretirano popivajo in oprezajo za Filipinkami. Tudi cene v restavracijah so višje, natakarji pa si enako kot v Ameriki, kar sami odmerjajo postrežnino vsaj 10% od cene.
Edina prednost pretiranega turizma na Alona Beach je posledično večja ponudba in večja konkurenca med ponudniki, zato je barantanje za izlete veliko lažje. Na Alona Beach ponujajo številne izlete, za katere se midva nisva odločila, saj se preveč “nagužvani”. Midva sva se odločila, da moreva čimprej zapustiti Alona Beach, zato sva kar za dva dni najela skuter in z njim samostojno raziskovala celoten otok Bohol. Zvečer sva se vračala na Alona Beach, ki je postala prav prijetna, zaradi bogate ponudbe restavracij in zaradi bogatega dogajanja na plaži. Plaža na Alona Beach ni popolnoma nič posebnega.
Možnosti izletov iz Alona Beach: izlet na Pamilacan Island in izlet na Balicasag Island. Na obeh otokih lahko opazujete želve in delfine. Ponujajo vam tudi voden ogled z mini kombijem na vse znamenitosti otoka Bohol. Na ulicah je ogromno prodajalcev izletov. Izlet na en otok uradno stane med 800 in 1000 PHP za voden ogled po otoku Bohol pa boste odšteli 500 PHP. To so uradne cene, ampak lahko zelo barantate, tako da sem prepričana, da je dejanska cena za izlete veliko nižja od napisane. Midva sva barantala tudi za skuter. Uradno en dan najema stane 500 PHP, midva sva skuter najela za dva dni za 700 PHP (12 €).
Masaže na Alona Beach imajo zelo navite cene, 1 h masaža stane 800 PHP (13.6 €), malo ven iz Alone je 400 PHP, kakšnih 5 km ven pa le 300 PHP (5.1 €).
Alona Beach – restavracije
- Angel´s Hamburger (Hontanosas Rd, Panglao) je filipinska nizko cenovna fast-food veriga. Hamburger je 1+1 gratis; tako da dva staneta 35 PHP (0.60 €). To je najcenejša varianta na Alona Beach.
- Trudis Place Resort & Restaurant (Alona Beach Rd, Panglao). Jedla sva piščanca v terierki omaki in govedino v nekakšni omaki, oboje z rižem. Sladico – mango split pa sva si podelila. Zraven sva spila še 4 piva :). Za vse skupaj sva plačala 860 PHP (15 €). Postrežnine nama niso računali.
- One 4 Da Road (Alona Beach Rd, Panglao) je simpatična restavracija na odprtem. Jedla sva piščančji sizzling in pila pivo. Za oba sva plačala 595 PHP (10 €). Hrana nama ni bila tako zelo všeč, kot v Trudis Restaurant.
- Sladoled na plaži – Bohol Bee Farm (čebelja farma na Baholu). Sladoled je bil dober, kornet pa je bil zelo poseben, iz drugačnih sestavin, kot običajno. Mene je spominjal ne krispi.
Bohol – raziskovanje filipinskega otoka s skuterjem
Spomenik Blood Compact
Spomenik krvna zaveza (J.P Inting Street, Tagbilaran City) iz leta 1565 med španskim raziskovalcem Miguel López de Legazpi in filipinskim poglavarjem Datu Sikatuna. Ena kri (Sandugo) v obliki pečata se še danes upodablja na zastavi Bohola in na uradnem pečatu vlade v Boholu. S krvno zavezo so Filipinci sklenili prijateljstvo s španskimi osvajalci.
Baclayon Church
Baclayon cerkev (Baclayon, Bohol, Filipini) velja za najstarejšo rimokatoliško cerkev na Boholu. Že od leta 1993 se cerkev nahaja na UNESCO seznamu kulturne dediščine. Cerkev je bila zgrajena leta 1596 po naročilu jezuitskega duhovnika. Zvonik cerkve, ki je tudi opazovalni stolp je zgrajen iz ogrodja koral. Midva se v cerkev nisva odpravila, saj je bila takšna gneča, da so ljudje stali zunaj pred cerkvijo. Sva se pa odpravila čez cesto in opazovala prečudovit razgled na morje.
Vožnja po Tagbilaran East Road
Pot sva nadaljevala po cesti Tagbilaran East Road, ki ves čas poteka ob morju, vse do mesta Loay, kjer se tudi reka Loboc zliva v morje. Na poti sva se enkart ustavila v simpatični lokalni gostilni ob plaži s prečudovitim jutranjim pogledom na umirjeno morje. Tukaj sva si naročila kavo in uživala v miru in spokojnosti.
Vasica Loboc
Iz Tagbilaran East Road sva zavila severno na Loay Interior Road, ki naju je pripeljala v vasico Loboc. Tukaj sva se v pekarni ob cesti ustavila na malici, kavi in sladoledu. Ogledala sva si osrednji trg, kjer se nahaja mestna hiša in katoliška cerkev v izvedbi belega kamna. Podala sva se tudi most, ki nudi prečudovit razgled na smaragdno reko Loboc. Tukaj se lahko odpravite tudi na izlet z ladjico po reki Loboc. Z ladjo (večji leseni splav) vas peljejo po reki in vam ponudijo bogato kosilo. Izlet z ladjo si lahko kupite v Lobocu ali na Alona Beach. Kakšne so cene za vožno in kosilo ne vem, saj nama to ni bilo zanimivo.
Philippine Tarsier Sanctuary
Iz Loboca sva pot nadaljevala po cesti Tagbilaran City – Corella – Sikatuna – Loboc Rd. Potrebovala sva 20 km/14 min, da sva dosegla Philippine Tarsier Sanctuary, kjer sva si lahko ogledala primate nartničarje. Tukaj je zelo pomembno, da ste zelo tiho, ko opazujete te fascinantne živali. Slikate jih lahko, vendar obvezno brez fleša. Vstopnina je bila za oba 120 PHP (1,82€).
“Majhna opica”, ki ni opica je filipinski tarzier (Cephalopachus bancanus), eden najmanjših primatov na svetu. Prepoznaven je po svojih velikih očeh, dolgih repih in izjemni sposobnosti skakanja na velike razdalje. Obiščete lahko rezervat Philippine Tarsier Sanctuary v kraju Corella na Boholu, kjer si jih lahko ogledate v njihovem naravnem okolju.
Chocolate Hills
Nato sva šla do Chocolate Hills, vstopnina je bila 80 PHP (1,2€). Chocolate Hills so definitivno naravna lepota zaradi katere se vsi odpravimo na Bohol. Čudoviti zeleni hribčki, kot bi jih kdo narisal, krasijo prečudovito pokrajino. Midva sva se med hribčki sprehodila in uživala v sanjskih razgledih.
Nedvomno ena najbolj znanih znamenitosti na otoku Bohol in morda celo na Filipinih – ljudje z vsega sveta prihajajo, da bi si ogledali te nenavadne tvorbe. Ocenjuje se, da je na območju velikem približno 50 kvadratnih kilometrov okoli 1.300 hribov, ki se raztezajo v daljavo, kolikor seže oko. Imenujejo se Čokoladni hribi, ker trava v sušni sezoni porjavi. Dokaj neizvirno ime, a ob najinem obisku so bili Čokoladni hribčki zeleni.
Ti številni griči so apnenčaste tvorbe, ki so poraščene s travo, a geologi se še danes ne strinjajo glede tega, kako so nastali. Najbolj sprejeta teorija pravi, da so nastali pred tisoči let zaradi dviga koralnih nanosov. Po drugi teoriji naj bi Čokoladni hribi izbruhnili iz morja ob velikem geološkem premiku.
Zdraven Chocolate Hills pa sva našla tudi ponudnika ATV-jev. Odločila sva se, da greva na vodeno tudi z ATV-jem za dva. Za eno uro sva plačala 1480 PHP (22,40€). Imela sva se super, saj smo se vozili po čudoviti naravi, prav tako je bil vodič vrhunski in se izjemno trudil s fotografijami, tako da imava res lepe spomine. Pot sva nadaljevala do mesta Carmen, kjer sva se samo na hitro ustavila na kosilu.
Viseči most čez reko Loboc
Iz mesteca Carmen sva se začela vračati proti Alona Beach, kjer sva imela nastanitev. Ustavila sv se še pri visečem mostu, vstopnina za dva je bila 70 PHP (1,1€). Nama je bilo tukaj zelo všeč, malenkost drugačna pokrajina. Nekje ob 18:30 sva prišla nazaj na Alona beacah, kjer sva se odpravila na večerjo.
Naslednji dan sva se ponovno odločila, da otok raziščeva s skuterjem, ampak ni šlo vse tako gladko kot prvi dan, saj nama je počila guma na skuterju, zato sva najprej morala najti vulkanizerja, ki naju je stal 70 PHP (1,1€).
Danao Beach
Najina prva postojanka je bila Danao Beach. Doživela sva še eno presenečejne, saj sva morala za vstop na plažo plačati 75 PHP (1,15€), to je sicer protizakonito, ampak Filipinci si velikokrat radi postavijo svoja pravila. Plaža pa je sveda bila prečudovita, tukaj sva se kopala in uživala na soncu, na plaži je tudi lokali, kjer strežejo hrano in pijačo.
Tagbilaran
Tagbilaran je glavno mesto otoka Bohol in temu primeren je tudi mestni vrvež in kaos na vseh straneh. Nisva se precej dolgo zadržala tukaj, ogledala sva si ogromen park Plaza Jose P. Rizal in cerkev St. Joseph Cathedral, ki se nahaja ob tem parku. Pot sva nadaljevala po severni strani otoka mimo mesta Maribojoc, kjer so popravljali cesto na vsakem vogalu. Zopet sem se bala, da nama bo na ostrem kamenju še enkrat počila guma, ampak nama k sreči ni. V Tagbilaranu sva se ustavila še v Joliebee, kjer sva še enkrat pojedla najino kantico pohanega piščanca.
Otok Sandingan
Najina naslednja postojanka je bil otok Sandingan Island, ki je otok za premožne družine (saj tak občutek sva dobila). Ustavila sva se tudi na eni izmed številnih osamljenih plaž z otočkom na sredi. Tukaj sva resnično uživala, saj je bila celotna plaža samo za naju. Začela sva se vračati iz otoka, ustavila in poslikala sva se pri 3D prehodu za pešce. Tukaj se nahaja tudi čudovita gostilnica, kjer sva se ustavila na pivu. Nisva si mogla pomagati :).
Slapovi Mag-Aso
Pot sva nadaljevala do Mag-Aso slapov, kjer sva za parkiranje plačala 20 PHP in vstopnino za oba 70 PHP. Do slapu vodi prečudotita pot v džungli, na koncu pa se nahaja majhen slap in veliko zajetje svetlo turkizne vode pred njim. Pot ki vodi iz otoka Sandingan do slapov je neverjetna, sredi palm se vijejo številni ovinki in čudovita cesta, resnično priporočam, da se zapeljete po njej.
Ob 18h sva bila na Aloni, daj sva morala vrniti skuter. Vse je potekalo brez zapletov, odpravila sva se še na večerjo, potem pa pakirat, saj sva naslednji dan odhajala iz otoka.
Let sva imela ob 10:30 iz Tagbilaran letališča, zato sva šla že zjutraj ob 6:30 iz nastanitve Citadel Alona Inn z busom za Tagbilaran. Plačala sva 100 PHP za oba. Ampak glej ga zlomka, to letališče je zaprto, sedaj so vsi leti iz Panglao in ne iz Tagbilarana. Le zakaj tega letalska družba Cebu pacific ne spremeni. Še sreča, da sva bila na letališču že ob 9 h in so naju lahko s triciklom peljali do drugega letališča, ki je pol ure oddaljeno. Za tricikel sva morala plačati 400 PHP. Imela sva res norega šoferja, kot da tekmuje na dirki za življenje ali smrt, vse je nadiral in vsem pipkal, naj se umaknejo. Povem vam to je bila najbolj divja voznja. Če želite poskrbeti za pravo mero adrenalina na Filipinih si najdite enega res norega šofrja tricikla.
Pravočasno sva prišla na letališče Panglao, s kjer sva imela let v Manilo. Ponovno sva letela s Cebu Pacific, ki je tokrat imel 10 min zamude. Letalsko karto sva našla preko Skyscanner in jo rezervirala že doma. V Manili sva samo prespala in se še isti dan odpravila na nočni avtobus na sever Filipinov v riževe pokrajine Banaue in Batad.
