GRAD DEVIN V MALIH KARPATIH

31.3.2018: MALI KARPATI IN DEGUSTACIJA SLOVAŠKIH VIN

Za izlet na grad Devin v Malih Karpatih sva se odločila v okviru izleta na Dunaj in Bratislavo. To je super ideja in izkoriščen čas, da spoznate še malo slovaško podeželje, vasice in mesteca, ki so drugačna od Bratislave, bolj zaspana in starinska. Midva sva se iz Bratislave odpravila najprej na grad Devin nato pa po južni strani Malih Karpatov vse do gradu Červeny kamen, nato pa po severni strani Malih Karpatov nazaj v Bratislavo.

Ta dan sva imela rezerviran za raziskovanje Malih Karpatov. Za pokrajino so značilni z vinogradi pokriti hribčki, slikovite vasice in mesteca ter tradicionalna slovaška keramika, ki se imenuje kar Tradicionalna slovaška majolika. Zjutraj sva se najprej odpravila v staro mestno jedro na zajtrk. Ponovno sva odšla v lokal Le Papillon restaurant (Rybárska brána 2), saj sva imela kupon s 15% popustom. Za zajtrk sva tokrat plačala 9 €.

Grad Devin v Malih Karpatih

Nato pa sva se najprej zapeljala na grad Devin. Za vstopnino sva plačala 2 € po osebi, z Bratislava Card pa vstopnine ni. Grad stoji na čudoviti lokaciji, s katere imate pogled na reko Donavo in Moravo, hkrati pa vam pogled seže na sosednja gričevja in vasice v okolici. Sprehodite se med starodavnimi ruševinami in spoznajte pomembnost strateške pozicije tega gradu, ki je vzdržal vse turške vpade. Zgodnji del gradu je bil na žalost zaprt, saj ga že od leta 2017 renovirajo.

Svätý Jur

Iz gradu Devin pa sva pot nadaljevala po južnem robu Malih Karpatov, kjer se nahajajo številne vinogradniške vasice in mesteca. Najino raziskovanje sva pričela v Svätý Jur, kjer sva se na hitro ustavila in se sprehodila po starem trgu. Iz gradu Devin do Svätý Jur sva potrebovala 35 min (35 km). V daljavi, na koncu prelepe ulice, ki vodi rahlo navkreber sva zagledala prelepo gotsko cerkev sv. Jurija, ki je zelo posebna, saj je brez zvonika.

Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju. Zvonik je lesen, zgrajen posebej zraven cerkve v 17. stoletju.  Želela sva si kave, ampak nisva našla odprtega lokala, saj so bili prazniki. Našla sva res prečudovit starinski lokal Čokokafe (Horné predmestie 214/12), v katerega sva vstopala skozi starinska polkrožna vrata, prišla sva na dvorišče, kjer so bile postavljene ljubke mizice, ampak v notranjost lokala nisva uspela, saj je bil zaprt. Prednost praznikov je bila pa vsekakor ta, da sva imela vse ulice skoraj zase.

Pezinok

Pot sva nadaljevala do naslednjega vinogradniškega mesteca – Pezinok. Iz Svätý Jur do Pezinok sva potrebovala 9 min (7 km). Tudi tukaj sva se ustavila in se sprehodila po trgu. Ta vasica je bila kljub prazniku zelo razigrana. V restavraciji Lalia Ristorante (Holubyho 114/42) sva si privoščila kavo. Med raziskovanjem vasice, pa sva našla tudi lokalno prodajalno vin Radničná Vinotéka Ratuzsky (Radničné námestie 4651/1), kjer prodajajo različne blagovne znamke lokalnih vinogradnikov.

Midva sva želela polsuho vino za domov, tako da nama je zaposlena svetovala zelo dobro polsuho slovaško vino Matysak Pálava za 9,4 €. Moram priznati, da nama je svetovala zelo dobro. Pálava je znano Češko vino, ki pa ga v manjšini pridelujejo tudi na Slovaškem, gre za mlado sorto, ki jo gojijo od leta 1953. Pálava je belo vino rahlo začinjeno, z zlato barvo in intenzivno aromo z odtenki vanilje, vrtnic, marelic in mandarin. Okus je precej sladek, čeprav Pálava tehnično ni sladko vino. Več o družini Matysak pa si lahko preberete na njihovi uradni spletni strani: vinomatysak.

Grad Pezinok s številnimi prodajalnami vin

V gradu mesteca Pezinok se nahaja cela veriga različnih vinogradnikov, ki prodajajo svoja vina in ostale slovaške produkte. Ogledala pa sva si tudi prečudovito katoliško cerkev Premenenia Pána in evengeličansko cerkev.

Modra

Počasi sva se premaknila naprej do naslednjega mesteca Modra. Iz Pezinoka do Modre sva potrebovala 10 min (7 km). Tukaj sva se ustavila za malo dlje časa. Zopet sva peš raziskala mestece, nato pa sva se odpravila v Pavuk vinsko restavracijo (Štúrova 197/95) na degustacijo lokalnih vin. Restavracija je zelo lepa in nova, ampak opremljena v starodavnem stilu. Vedela sva da bova nekoliko več plačala za degustacijo, nisva pa si mislila, da bova za vsega skupaj pol litra vina zapravila 30 €. Degustirala sva samo dva različna vina in oba sta bila res vrhunska. Najprej sva spila vsak deci vina Pohar, nato pa so nama prinesli še 0,375 l steklenico z zelo dobrim sladkim vinom sivi pinot, ki je pridelan v kraju Šenkvice, blizu Pezinoka.

Pavuk vinska restavracija v centru mesteca Modra

Postala sva lačna, odpravila sva se skoraj v sosednjo restavracijo na gromozansko kosilo. Res so pretiravali s porcijami. V restavraciji U Zlatého jeleňa (Námestie SNP 7127/2) sva za cordon bleu, rižoto z jurčki in dve pijači plačala 17 €. V Modri je stari mestni trg res zelo lep, vse je majhno in skoncentrirano okrog prelepe cerkve sv. Štefana Kráľa, v bližini katere pa se nahajajo tudi mestna vrata, to so edina vrata, ki so ostala od utrdbe v Modri. Mestece pa je svetovno prepoznavno zaradi vinogradništva in znamenitih izdelkov iz keramike – majolika. Rojstvo majolike je leto 1883, ko so v Modri ustanovili keramičarsko šolo.

Cerkev svetega Štefana Kráľa

Červeny kamen

Najina zadnja postojanka pa je bil grad Červeny kamen. Sprehodila sva se po grajskem dvorišču in si ogledala nekakšen grajski sejem in tržnico, kjer so se ukvarjali z rokodelstvom in potem te svoje izdelke prodajali. Vsi prodajalci pa so bilo oblečeni v grajska oblačila. Midva notranjosti gradu nisva obiskala, obstaja pa možnost različno dolgih tur po gradu in razlago v angleškem jeziku. Vse ture, čas trajanja posamezne ture in odpiralni čas gradu lahko preverite na uradni spletni strani: Červený Kameň Castle

Midva in Červeny kamen v ozadju

Grad je bil zgrajen v 13. stoletje po naročilu kraljice Konstancia Uhorska in je dolgo časa služil kot skladišče bakrove rude. V 16. stoletju pa je družina Fuggers zgradila renesančno utrdbo kvadratne oblike, z grajskim dvoriščem v sredini s štirimi vogalnimi bastijami. Grad je bil namenjen skladiščenju vseh surovin, saj je imel odlično strateško pozicijo, ker je stal v bližini Jantarjeve trgovske poti.  Zaradi turških vpadov na to območje je poslovanje in trgovanje družine Fugger zelo slabelo, zato so grad prodali. Konec 16. stoletja grad postane last plemiške družine Palffy, ki je na gradu ostala vse do leta 1945. Družina pa se je potrudila tudi z dekoracijo notranjosti trdnjave v renesančno – baročnem slogu. Danes je v gradu Slovaški nacionalni muzej.

Grajsko dvorišče gradu Červeny kamen

Vse te vasice se nahajajo ob južnem robu Malih Karpatov, ko pa sva se vračala nazaj v Bratislavo, pa sva se peljala čez Male Karpate, po cesti 503, prispela sva v severno vasico Pernek, ki se nahaja nekje na severni sredini Malih Karpatov.

Get Directions

From

To

Add Waypoint

For Driving Walking Transit Bicycling

show options hide options

Avoid Tolls Avoid Highways Avoid Ferries

Print directions Reset directions

Fetching directions......

Reset directions
Print directions

Najine postojanke po Malih Karpatih

V zgodnjem spomladanskem času Mali Karpati ne zgledajo nič simpatično in barvito, ampak spomladi in jeseni pa mislim da so prava paša za oči, saj je celotno območje posejano z listnatimi gozdovi in vinogradi, ki se v svojo lepoto razcvetijo šele spomladi. Nekje na poti sva se še ustavila v trgovini, kjer sva si kupila zajtrk in kavo za naslednji dan. Zvečer sva prispela nazaj v Bratislavo.

The post GRAD DEVIN V MALIH KARPATIH appeared first on Strani Sveta.

BRATISLAVA IN NJENE ZNAMENITOSTI

29.3.2018: VEČERNI PRIHOD V BRATISLAVO

Zvečer sva iz Dunaja prispela v BRATISLAVO. Iz centra Dunaja do centra Bratislave sva porabila 1 h in 30 min (67 km). Odločila sva se, da greva po regionalni cesti, da nisva rabila kupiti še slovaške vinjete. Bratislava leži tako blizu avstrijske meje, da je vseeno če greš po regionalni cesti ali po avtocesti. Vinjeta drugače stane 10€ za 10 dni in je v elektronski obliki, kupi pa se lahko na bencinskih servisih in na spletni strani: Národná diaľničná spoločnosť, a.s, kjer najdete tudi vse ostale informacije in prodajna mesta. Ampak preden zavijete na avtocesto, boste ugotovili, da nikjer ni opozoril, da je potrebna vinjeta, tako da midva sploh nisva bila sigurna, če jo res potrebujeva.

Pokrajina neskončnih vetrnic na av.strijski strani, tik ob meji s Slovaško

Hoteli v Bratislavi

Najprej sva se ustavila na agenciji, pri kateri sva imela rezerviran apartma. Preko Bookinga sva imela rezerviran Ambiente Apartments. Sam apartma se nahaja na naslovu: Tallerova 4/8, 811 02 Bratislava. Ključe pa se prevzame na recepciji teh apartmajev, ki pa je oddaljena kakšne 3 minute vožnje od apartmaja. Recepcija se nahaja na naslovu: Suché mýto 4808/6, 81102 Bratislava. Čeprav se recepcija nahaja drugje, nisva imela nobenih težav s prevzemom ključev. Še preden sva prispela do recepcije, sva bila po sms obveščena o lokaciji in delovnem času recepcije. Osebje je bilo res zelo prijazno in ustrežljivo.

Apartma se nahaja v centru Bratislave in je prečudovit, prostori so ogromni, imela sva dnevno sobo in spalnico posebej, kopalnica je bila velika, zelo moderna s kadjo. Skratka, apartma je bil res fenomenalen in ga toplo priporočam, namenjen in primeren pa je tudi za daljše bivanje. Za 3 nočitve za dve osebi, brez zajtrka sva plačala 135€. Ob prijavi pa so si na kartici rezervirali še 100€ varščine, ki so jo nama ob odhodu vrnili.

Parking Bratislava

Parkirno mesto bi morala še posebej doplačat 20€ na dan, ampak se nisva odločila za to, saj so bili v času najinega obiska Bratislave prazniki in so bila vsa javna parkirišča brezplačna. Okrog apartmaja je bilo polno parkirišč, tako da nisva imela težav. Drugače pa parkiranje v mestnem jedru Bratislave stane okrog 1,2 € na uro, plačati pa ga je potrebno od 8 do 16 ure. Več o parkiranju si preberite na spletni strani Bratislava.

Tradicionalna hrana Bratislava

Zvečer sva se odpravila ven, saj sva iskala poceni in tradicionalno restavracijo. Našla sva restavracijo Slovak Pub (62 613, Obchodná, 811 06 Bratislava), ogromno restavracijo z zelo dobro tradicionalno slovaško hrano. Jedla sva tipično česnovo juho, postreženo v ogromnem okroglem kruhu, sir Hermelín na žaru, mesne kroglice v krompirjevem testu v kislem zelju, za sladico pa sva si privoščila še makovo potico. Za vso hrano in štiri pijače sva plačala  30€.

Česnova juhica v kruhovi posodici za pojest

30.3.2018: BRATISLAVA IN NJENE ZNAMENITOSTI

Zjutraj sva se odpravila v staro mestno jedro Bratislave.

Primatial palača

Najprej sva se opravila do Primatial palače, ki je že del starega centra. Midva sva si palačo ogledala od zunaj se za trenutek ustavila na trgu in z začudenjem opazovala prečudovito umetnino. Če vas zanima notranjost palače, dvorana ogledal in galerije so vam vrata odprta ob plačilu vstopnine 3 €. Palača pa je odprta od torka do nedelje med 10 in 17 uro.

Primital palača zgrajena v klasičnem stilu

Zraven Primital palače pa je še galerija angleške tapiserije iz 17. stoletja. To je zelo lepa stavba z zeleno streho in rumenimi rožicami, ki se vijejo vzdolž strehe. Del zgradbe so tudi ogromna polkrožna vrata, ki vodijo naravnost v staro mestno jedro.

Galerija angleške tapiserije

Zajtrk v Bratislavi in plačilo postrežnike v restavracijah

Na starem mestnem trgu sva najprej poiskala res srčkan lokal Le Papillon Restaurant (Rybárska brána 2, 811 02 Bratislava), ki nudi odlične zajtrke in odlično kavico. Bila sva zelo lačna, zato sva si privoščila en angleški zajtrk, ene kruhke z zeliščno avokadovim namazom in omlete s špinačo. Za zajtrk sva plačala 16 €, od tega postrežnino 1,4 €. Ja, prav ste prebrali, v skoraj vseh restavracijah in barih v Bratislavi si kar po svojem občutku zaračunavajo postrežnino. Sva pa v tej restavraciji dobila tudi 15% popusta pri naslednjem obisku, tako da sva šla tudi naslednji dan sem jest. Zunaj se je že naredil sonček, zato sva kar posedela kakšni dve urci, se sončila, pogovarjala in opazovala dogajanje na trgu.

Kruhki z zeliščno avokadovim namazom in omleta s špinačo (vrhunsko)

Stari mestni trg

Po zajtrku sva se odpravila na ogled Bratislave in njenih znamenitosti. Stari mestni trg je naravnost prečudovit, je pravokotne oblike z Ronaldovo fontano v sredini, obkrožajo pa ga lepo okrašene kamnite stavbe. Na trgu se nahaja muzej mestne zgodovine (Museum of the City History) iz katerega se potem lahko odpravite na stolp, ki mene spominja na zvonik katoliške cerkve. S stolpa imate panoramski razgled nad celotnim starim mestnim jedrom Bratislave. Vstopnina v muzej znaša 5 € na osebo. Muzej pa je odprt od torka do petka od 10:00 do 17:00 ure, v soboto in nedeljo pa od 11:00 do 18:00 ure.

Z BRATISLAVA CARD vstopnine ni. Prav tako preverite še ostale popuste, kartica ponuja 250 popustov na znamenitosti in restavracije, 14 muzejev, ki so s kartico brezplačni in neomejen javni prevoz. Enodnevna kartica stane 15 €, dvodnevna 18 €, tridnevna pa 20 €. Midva si Bratislava card nisva kupila, saj sva se raje sprehajala, prav tako pa si nisva ogledala veliko muzejev in na koncu se nama nakup ne bi splačal. Če pa želite obiskat več muzejev, pa vam vsekakor priporočam nakup kartice.

V starem mestnem jedru pa boste tudi opazili zanimiv vlakec: Prešporáčik Oldtimer, ki vas zapelje po mestnem jedru in do vseh glavnih znamenitosti. Vožnja traja eno uro, cena pa je 10 €.

Skrivnostni kipi po Bratislavi

V starem mestnem jedru sva si ogledala različne kipe (skulpture) ljudi v naravni velikosti, ki kraljujejo ulicam in s tem dajejo staremu mestnemu jedru modernejši pridih. Našla sva Čumila, imenovanega tudi opazovalec, ki kuka iz kanalizacijske jame že vse od leta 1997.

Jaz tolažim Čumila

LEGENDE O ČUMILU:
Prve govorice, ki krožijo o Čumilu govorijo, da je bil Čumil komunističen delavec, ki mu je bilo vseeno, kakšno delo opravlja. Druge govorice pa trdijo, da gleda pod krila žensk. Čumil je najbolj fotografiran kip v Bratislavi, tako da sva se tudi midva mogla poslikat z njim, za spomin seveda. 

Nasproti najine restavracije sva zagledala tudi kip Schone Naci, ki je edini kip narejen po resnični osebi. Njegovo originalno ime je Ignac Lamar, ki je živel v Bratislavi konec 19. stoletja. Našla sva tudi kip Napoleonovega vojaka, ki zdolgočaseno sloni čez klopco. Napoleon in njegova vojska so bili v Bratislavi leta 1805. Eden izmed vojakov naj bi se zaljubil v lokalno dekle, zato je ostal v mestu in postal proizvajalec penine. Njegovo ime je bilo Hubert, enako ime pa še danes nosi najboljša penina Bratislave.

Katedrala sv. Martina

Po fotografskem krožku pa sva se sprehodila do katedrale sv. Martina. Katedrala je največja in najstarejša v Bratislavi, v njej pa so tudi okronali Marijo Terezijo. Katedralo si lahko ogledate tudi od znotraj, vstopnina je 2,50 € po osebi. Odpiralni časi pa se razlikujejo glede na letni čas, preverite jih na spletni strani: The St. Martin´s Cathedral.
Zraven katedrale stoji tudi doprsni kip Franza Liszta, svetovno znanega madžarskega skladatelja in pianista.

Katedrala svetega Martina

Sprehodila sva se tudi do Mozartove hiše in čez Mihaelova vrata vse do Grassalkovich palače, ki jo obkroža ogromen park in številni vrtovi. Žal še v času najinega prihoda park ni bil v popolnem razcvetu.

Michaelova vrata

Michaelova vrata so edina ohranjena vrata srednjeveškega mestnega obzidja, ki so hkrati tudi najstarejša zgradba v Bratislavi (iz prve polovice 14. stoletja). Na vrhu 51 m visokega stolpa stoji kip sv. Mihaela, ki se bori proti zmaju, danes pa je v njem muzej  razstave orožja. Služi tudi kot razgledna točka, vstopnina v muzej znaša 4,50 € z Bratislava card pa je vstop brezplačen.

Predsedniška palača – Grasslkovich palača

Predsedniška palača (Grassalkovich palača) je od leta 1996 uraden sedež predsednika Slovaške, nekoč pa zbirališče habsburške in avstro-ogrske aristokracije. Danes tukaj potekajo številne slovesnosti in zasedanja. Zgradil jo je grof Anton Grassalkovich leta 1760, ki je bil med drugim tudi svetovalec Marije Terezije. Pred palačo pa se nahaja tudi prečudovita fontana miru. Palača ni odprta za javnost, razen en dan v letu, ki se ponavadi vrši v mesecu juniju. Sprehodila sva se tudi čez Hurbanovo námestie, ogromno prometno starodavno stičišče s katoliško staro katedralo sv. Janeza Mathe in sv. Feliksa iz Valoisa.

Bratislava – grad

Bratislavski grad. Nemogoče ga je spregledat, saj s svojo belo fasado in svetlo rdečo opečnato streho kraljuje mestu.

Bratislavski grad, visoko nad mestom

Na poti do gradu sva se ustavila še v zelo lepi restavraciji Modrá Hviezda (Beblavého 292/14) pred katero je pisalo najboljše slovaško pivo. Mislila sva da je pivnica, ampak ko sva vstopila sva ugotovila,da sva zašla v zelo prestižno restavracijo, kjer so nama sicer postregli samo pivo, prijazni pa niso bili. Očitno sva premalo zapravila. Na splošno sva v dveh dneh Bratislave ugotovila, da zaposleni v lokalih niso pretirano ustrežljivi in prijazni, od turista bi na vse možne načine radi iztržili čimveč. K temu spada tudi, da ti zraven na računu zakasirajo kar med 10 in 15% postrežnine, hkrati pa pričakujejo, da jim boš pustil še napitnino za neprijaznosti.

Prispela sva na grad, kjer sva uživala v prečudovitem razgledu na staro mestno jedro in na novi blokovski del mesta, ki leži na drugi strani reke Donave. Vsi bloki so grajeni še v socialističnem stilu, srednje visoki, škatlasti in brez balkonov. Sprehodila sva se po grajskem dvorišču in pokukala tudi v notranjost gradu. Vstop na grad je prost, plačajo se samo posamezne razstave.

Struktura gradu v Bratislavi

Bratislavski grad je pravokotna zgradba, ki stoji na osamljenem hribu malih Karpatov neposredno nad reko Donavo sredi Bratislave. Sestavljen je iz štirih stolpov (na vsaki strani je eden), dvoriščem, 80 m globokim vodnjakom in dvema vrtoma. Največji stolp je jugozahodni stolp – Kronski stolp. Visok je 47 metrov in je bil zgrajen v 13. stoletju. Bratislavski grad je zgrajen na griču, kjer so nekoč že stale keltska, rimska in slovanska utrdba ter gotski in renesančni grad, grad z današnjo baročno podobo pa je nastal leta 1649.

Vrt na grajskem dvorišču

V času Marije Terezije je bil na gradu sedež kraljevega guvernerja, nato galerija in duhovniška šola, na koncu pa vojašnica. Leta 1811 je bil porušen, obnovili pa so ga v 50. letih 20. stoletja. V drugem nadstropju so razstave v Slovaškem nacionalnem muzeju (SNM Bratislava). Leta 1988 so prav tako v drugem nadstropju odprli zakladnico, ki hrani dragocene arheološke najdbe, vključno s prazgodovinskim kipom Venera Moravske.

V preteklosti je bil grad več kot 200 let kraljeva zakladnica Madžarske, kjer so hranili meč, krono in globus s križem. V tretjem nadstropju je muzej Slovaške zgodovine. V prvem nadstropju, v južnem krilu se nahajajo prostori slovaškega parlamenta – Državni svet Republike Slovaške. V severnem krilu stavbe se nahaja nekdanja baročna kapela in hiša glasbe.

Midva pozerja na klopci pred gradom

Na grad lahko vstopate iz štirih strani: skozi Sigismundova vrata JV, ki so bila zgrajena v 15. stoletju, skozi Dunajska vrata na JZ, zgrajena leta 1712, Nicolasova vrata na SV, zgrajena v 16. stoletju in skozi Leopoldova vrata.

Gotska cerkev reda sester klaris

Ko sva se vračala iz gradu sva se še malo sprehodila po uličica, naključno sva našla prečudovito gotsko cerkev reda sester klaris. Cerkev je bila zgrajena leta 1302 na mestu, kjer je prej stal samostan. Notranjost so kasneje preuredili v baročnem slogu. Zunanjost cerkve ima značilno rebrasto strukturo z izstopajočim gotskim heksagonalnim zvonikom.

Gotska cerkev reda sester klaris z gradom v ozadju in Prešporáčik Oldtimer na delu

Razgledni stolp UFO in SNP most

Pot sva nadaljevala na razgledni stolp UFO. UFO je zgrajen na SNP mostu (most Slovaške narodne vstaje), ki se je včasih imenoval tudi Novi most. Most so začeli graditi leta 1967 in so ga zgradili v petih letih. Lahko bi rekli, da je zgrajen v dveh etažah, na zgornji je štiripasovnica za vozila, malo nižje na vsaki strani pa je sprehajalna pot za pešce. SNP most je zgrajen čez mogočno reko Donavo, ki teče skozi Bratislavo in jo deli na stari in novi del – Petržalka.

Most SNP in stolp UFO v daljavi

UFO je pravzaprav sedmi najvišji stolp na svetu, s prekrasno obliko in panoramskim razgledom nad mestom. Nanj sva se povzpela z dvigalom, do vrha pa sva prišla 45 sekundah. Na njega se lahko pride tudi po 430 stopnicah. Čisto na vrhu si na prostem s prečudovitim panoramskim razgledom na stari del mesta in na bratislavski grad, na drugi strani pa vam pogled seže daleč na nove bloke mesta Bratislava.

Malo nižje (na 95 m višine) pa je stolp zastekljen s prijetno kavarno in restavracijo, vsekakor priporočam krajši postanek tukaj, čeprav je nenormalna gneča. Midva sva kar 20 min čakala na mizo. Cena na UFO znaša 7,4 € po osebi za enkraten obisk, lahko pa tudi kupite karto za 12 €, za dvakratni obisk in tako doživite še večerni pogled na razsvetljeno Bratislavo. Midva sva popila panoramsko kavo in uživala ob razgledu ter si malo odpočila od dolge hoje.

Prečudovit razgled iz UFO stolpa na strani del mestnega jedra Bratislave

Blue Church Bratislava

Najina zadnja postojanka je bila Blue Church oziroma cerkev sv. Elizabete, ki je bila zgrajena med leti 1909 – 1913. Zgrajena je bila kot šolska kapela. Cerkev je zelo zanimiva na pogled, saj je v celoti modre barve, gradi jo modra fasada, modra streha in modri mozaiki. Tudi če pokukate v notranjost je vse v modri barvi. Zgrajena pa je v slogu madžarske secesije (Jugendstil oz. Art Nouveau, ki je močno prisoten tudi na Dunaju).

Blue church ali cerkev sv. Elizabete v Bratislavi

Kosilo v Bratislavi

Za kratek čas sva se vrnila v apartma Business & Family Ambiente Apartments nato pa sva pot nadaljevala do sosednje restarvracije Unity street (Štúrova 12), ki nama je takoj padla v oči, saj je bila v kleti. Želela sva nekaj pojesti, ampak so imeli v ponudbi samo štiri različne hamburgerje, zato sva se odpravila dalje in našla restavracijo Verne (Hviezdoslavovo námestie 175/18), ki je bila zelo poceni, hrana je bila odlična in zelo okusna, kelnarji pa katastrofalni. Vse so nama narobe prinesli ali pa nama sploh niso prinesli. Ne vem kaj je huje. Za gobovo tortiljo, zrezek z mozzarelo, pivo in coca-colo (nisva dobila sicer coca-cole ampak neko njihovo različico – KOFOLA, ki ni bila najboljša) sva plačala 15€.

Get Directions

From

To

Add Waypoint

For Driving Walking Transit Bicycling

show options hide options

Avoid Tolls Avoid Highways Avoid Ferries

Print directions Reset directions

Fetching directions......

Reset directions
Print directions

Najine postojanke v starem mestnem jedru Bratislave

Kako po Bratislavi?

Bratislava in njene znamenitosti vas nestrpno pričakujejo, da si jih sami ogledate. To najlažje naredite kar s sprehodom po starem mestnem jedru. Če pa si zaželite panoramske vožnje z Prešporáčik Oldtimer, številne vodene sprehode po starem mestnem jedru in številna doživetja povezana z degustacijo hrane, slovaškega piva in vina pa obiščite stran BRATISLAVA IZLETI, kjer najdete številne ideje in popuste. Tukaj pa boste našli tudi izlet do Dunaja z ladjico.

Devinska Kobyla

Popoldan sva se z avtom odpravila na hrib Devinska Kobyla, s katerega se vidi grad Devin. Iz Bratislave do Devinske Kobyle sva potrebovala 28 min (13 km). Z avtom se nisva mogla peljati do vrha, saj nama je pot preprečila rampa. Do vrha sva se podala peš, potrebovala sva 30 min. Sprehajala sva se po gozdu, polnem cvetočih zvončkov in žafranov. Opazila sva, da je na tem območju tudi ogromno zapuščenih stavb in bunkerjev. Gospa Google je povedala, da je tukaj bilo vojaško jedrsko oporišče v času hladne vojne. Vsekakor si nisva imela namena ogledat tega, hotela sva le razgled na grad Devin, ki pa ga nisva doživela, saj ko sva prišla na vrh, sva ugotovila da je vse okrog naju zaraščeno, tako da je nemogoče videti meter pred seboj, kaj šele grad, ki stoji na sosednjem hribu. Prisiljena sva bila odnehati in se podati nazaj v dolino.

Zvečer sva prispela nazaj do Bratislave, podala sva se v stari center v lokal Barrock (Sedlárska 366/1) na pijačo, nato pa sva našla še en simpatičen lokal Urban Bistro (Michalská 5). Pozno zvečer sva se odpravila proti apartmaju.

31.3.2018: GRAD DEVIN, MALI KARPATI IN DEGUSTACIJA SLOVAŠKIH VIN

Ta dan sva imela namenjen za raziskovanje gradu DEVIN in MALIH KARPATOV. Več o zelo razburljivem dnevu si preberite v članku GRAD DEVIN V MALIH KARPATIH.

Pogled na zgornji Devinski grad, ki je ravno v času renovacije

Večerja v Bratislavi

Zvečer istega dne sva prispela nazaj v Bratislavo, odpravila sva se na pivo in manjšo večerjo. Našla sva restavracijo Starosloviensky Pivovar (Vysoká 4260/15), kjer so imeli res odlično domače pivo. Glavno jed, krompirjeve knedle, polnjene s skuto, v smetanovi omaki pa sva si delila in je bilo ravno dovolj za dva, za nekaj malega prigriznit. Plačala sva 17,5 €. Plačala sva natakarju, ki naju sploh ni stregel z 20 €. Preostanek denarja nama ni imel namena vrnit, se je sam odločil da je to njegova napitnina. Po denar sva šla sama do pulta, saj nihče ni bil preveč prijazen, pa še najprej so naju napačno postregli. Tako da še enkrat opozarjam, natakarji znajo biti precej ošabni, zaračunavajo si postrežnino in še sami si dodelijo napitnino, čeprav te sploh niso oni stregli.

Krompirjevi knedli, polnjeni s skuto v smetanovi omaki z ocvrto čebulo

1.4.2018: VRNITEV DOMOV IN OGLED SPOMENIKA SLAVIN

Pojedla sva zajtrk v apartmaju in si skuhala res dobro slovaško kavo. Počasi sva se začela odpravljati proti domu. Še preden pa sva popolnoma zapustila Bratislavo in Slovaško, pa sva se ustavila še pri spomeniku Slavin. Spomenik Slavin se nahaja v bližini mestnega jedra Bratislave. Z avtom se peljete po res zelo slabi cesti v hrib 4 km (10 min) in prispete do spomenika.

Spomenik Slavin

Spomenik Slavin je postavljen vsem sovjetskim vojakom, ki so se borili proti nacističnim frontam, pri osvobajanju Bratislave in zahodne Slovaške, spomladi leta 1945. 6845 vojakov rdeče armade je pokopanih v šestih ogromnih grobovih in 317 – ih individualnih grobovih, s skupno površino 10 000 m2. Leta 2015 ob 70. obletnici osvoboditve Bratislave izpod nacistične okupacije, so postavili granitne spominske plošče z imeni padlih vojakov in oficirjev rdeče armade. Leta 2016 pa so dodali še 100 imen žrtev, ki so umrle v bolnišnicah rdeče armade.  Osrednji del Slavin spomenika je sestavljen iz slovesne dvorane z 37 m visokim spomenikom, ki spominja na obelisk. Zraven je še 7 m visok kip sovjetskega vojaka, ki ponosno dviguje zastavo, z nogo pa drobi simbol kljukastega križa. Na tak način je simbolično prikazana zmaga nad fašizmom.

Spomenik Slavin

S tem se je najino magično popotovanje, ogled Bratislave in njenim znamenitosti zaključilo. Vrnila sva se nazaj čez Dunaj v Domžale. Za pot nazaj sva potrebovala 440 km (nekje 4h).

The post BRATISLAVA IN NJENE ZNAMENITOSTI appeared first on Strani Sveta.

28.3 – 29.3 2018 Izlet na Dunaj z avtom in znamenitosti Dunaja

28.3.2018 sva se z avtom odpravila na izlet za vikend (malo je bil podaljšan :)) proti Dunaju:

• 1. DAN (28.3.2018): Živalski vrt Dunaj in izlet v Schonbrunn ter večerni izlet na Dunaj
• 2. DAN (29.3.2018):
  • Prater 
  • Zanimivosti in znamenitosti Dunaja
• 3. DAN (30.3.2018): Bratislava
• 4. DAN (31.3.2018): Grad Devin in Mali Karpati
• 5. DAN (1.4.2018): Vožnja proti domu

Nastanitev na Dunaju

Preko Bookinga sva imela rezerviran Lenas West Hotel. Za eno noč za dve osebi, brez zajtrka, sva plačala 35 €. Hotel je bil super, s prostorno sobo in kopalnico, s kadjo. Ponujali so tudi možnost zajtrka za 7€ po osebi. Hotel se nahaja 14 km (22 min) iz centra Dunaja, ampak se nahaja blizu javnega prevoza, ki vas zapelje do centra.

28.3.2018: Večerni izlet na Dunaj z avtom in znamenitosti Dunaja

Proti večeru sva se odpravila na nočni ogled Dunaja. Tvegala sva in se odpravila kar z avtom, saj je bilo hitreje kot z javnim prevozom. V centru Dunaja je ogromno garažnih parkirišč. Midva sva parkirala v bližini slavne Dunajske opere, na parkirišču Contipark Tiefgarage Kärntnerringgarage (Mahlerstraße 6-8, 1010 Wien, Austria). Parkiranje je bilo drago, prva ura je bila 2,5€, vsaka naslednja pa 3€. Zelo zanimiv sistem imajo, pri njih je vsaka naslednja ura dražja, pričakoval pa bi, da za dlje časa parkiraš, ceneje je.

Dunajska opera

Midva sva si Dunajsko opero pogledala le od zunaj, če vas zanima notranjost imate tudi možnost organiziranega izleta po operi za 9€ po osebi. Če pa vam je všeč opera, pa imate seveda ogromno možnosti za uživanje ob koncertu. Na uradni spletni strani Wiener Staatsoper boste našli razporede in cenike. Lahko pa si na strani DUNAJ IZLETI izberete tudi kakšen koncert z večerjo v Kursalonu, Karlovi cerkvi ali Hofburgu.

Dunajska opera v večerni svetlobi

Kursalon na Dunaju

Peš sva raziskala Dunaj, najprej sva se odpravila do Kursalon Wien. To je koncertna dvorana, kjer so koncerti znanih klasičnih umetnikov, restavracija in hotel. Midva sva si jo ogledala od zunaj.

Štefanova katedrala

Pot sva nadaljevala do ŠTEFANOVE KATEDRALE, ki naju je popolnoma prevzela, tako veličastna in ogromna, vsa razsvetljena v nočnih lučkah. Ker sva prišla do katedrale v temi, se nisva povzpela na streho iz katere je prečudovit razgled. Stephansdom ali stolnica sv. Štefana velja za simbol Dunaja. Katedralo so gradili več kot 400 let in je najpomembnejša romansko – gotska stavba v Avstriji. Portal velikih vrat iz 13. stoletja pa velja za eno najpomembnejših del pozne romantike v Avstriji. Prepoznavna je po dveh zvonikih, velikega južnega (imenovanega Steffl in manjšega severnega (imenovanega Orlov stolp). Koncerte si lahko rezervirate tudi preko spleta na spletni strani DUNAJ IZLETI.

Po ogledih sva pričela z iskanjem restavracije z normalnimi cenami. Na koncu sva se odločila da greva na pizzo in pivo. V bližini Štefanove katedrale sva našla turško verigo hitre prehrane: Türkis Restaurant (Goldschmieggasse 4, 1010 Wien). Cena za eno pizzo in dva piva je bila 18,70€. Seveda glavni jedi sledi še sladica.

Hotel Sacher in originalna Sacher torta Dunaj

Odpravila sva se na original Sacher torto v Hotel Sacher (Philharmoniker Str. 4, 1010 Wien). Meni torta ni bila nič posebnega, suha z minimalno količino marmelade. Ampak če ste že na Dunaju vam vseeno priporočam, da se ustavite v tem prestižnem zgodovinskem hotelu in preizkusite najbolj znamenito torto. Cena enega koščka originalne Sacher torte je 7,1 €.

Hotel Sacher stoji za državno opero in je svetovno znan po originalni Sacherjevi torti. Recept za torto si je izmislil 16 letni vajenec Franz Sacher, za kanclerja Metternicha leta 1832. Sin Franza Sacherja je kupil parcelo in na njej zgradil hotel, ki ga vidimo danes.

Originalna Sacher torta iz leta 1832

29.3.2018: Dnevni izlet na Dunaj z avtom in ogled znamenitosti Dunaja

Ogled znamenitosti Dunaja

Iz Praterja sva se vrnila nazaj v center Dunaja. Parkirala sva direktno pod operno hišo, na parkirišču Kärntnerstrasse Tiefgarage (Mahlerstraße 6-8, 1010 Wien) saj sva videla da je ura parkiranja 1,9€. Ampak ni pa pisalo da je vsaka naslednja ure 4€.

V centru Dunaja sva preživela še tri ure in si ogledala:
(opise vseh znamenitosti sem povzela po knjigi: Moj Dunaj, Gätz Mojca)

Karlov trg in Karlova cerkev

Karlov trg je vsekakor prepoznaven po baročni Karlovi cerkvi (Karlskirche). Cerkev je bila zgrajena po naročilu očeta Marije Terezije cesarja Karla VI. v čast in zahvalo svetniku proti kugi Karlu Boromejskemu, ko je leta 1713 minila zadnja epidemija kuge na Dunaju. Cerkev naj ne bi bila samo simbol premagane kuge, ampak tudi izraz moči cesarja in njegove dinastije Habsburžanov s sporočilom: četudi so Habsburžani izgubili Španijo in španska ozemlja, njihova mogočna oblast še vedno sega na vse strani. Visoka stebra na obeh straneh cerkve spominjata na Trajanov steber v Rimu, oba mala zvonika na Bizanc, velika kupola na cerkev sv. Petra v Vatikanu in čelo nad glavnim portalom na antično Grčijo. Reliefi na stebrih prikazujejo življenje sv. Karla Boromejskega.

Karlova cerkev

Musikverein

V zlati dvorani te koncertne hiše je vsako leto 1. januarja  tradicionalni Dunajski novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki sicer domujejo v Dunajski državni operi.  Koncert je predvsem v znamenju  Strassove dinastije in se vedno konča s Koračnico Radetzky-Marsch. Televizija prenaša koncert neposredno v približno 90 držav. Prvi koncert so priredili leta 1939 na željo Hitlerja. Sama zgradba je zgrajena v stilu grške antike, stavba pa je oblikovana kot tempelj glasbe. Svečano odprta je bila leta 1870. Velika Zlata dvorana s 1744 sedeži in 300 stojišči je z odmevnih časom dveh sekund zaslovela kot ena izmed dvoran z najboljšo akustiko na svetu.

Zgradba društva glasbenikov (Musikverein)

Novi Hofburg

Novi Hofburg je nastal je po načrtih arhitekta Gottfrieda Semperja, gradili pa so ga od leta 1881 do 1913. Notri so zdaj knjižnica, Efeški muzej, etnografski muzej in zbirka starih glasbil. Zunanji balkon Novega Hofburga je Adolf Hitler izrabil leta 1938 za svoj govor, v katerem je razglasil priključitev Avstrije v tretjemu Rajhu.

Novi Hofburg in kip princa Eugena

Heldenplatz – Trg junakov

Trg junakov je nastal zaradi dveh spomenikov iz 19. stoletja, postavljenih v čast in spomin na dva velika junaka avstrijske zgodovine. Na princa Evgena Savojskega, ki je premagal Turke in na nadvojvodo Karla, zmagovalca nad Napoleonom v bitki pri Aspernu leta 1809.

Spomenik nadvojvodi Karlu, ki je premagal Napoleona

Volksgarten – Ljudski vrt

Vrt je znan po okoli sto vrstah različnih vrtnic. V vrtu je tudi spomenik cesarice Elizabete (Sisi) iz leta 1907, na sredini stoji Tezejev tempelj in renesančna fontana.

Ljudski vrt (Volksgarten)

Hofburg

Hofburg (Dvorna palača) je bil glavna rezidenca habsburških vladarjev. Od tod je od srednjega veka več stoletij (razen kratkih presledkov) izvirala centralna politika celotnega Svetega rimskega cesarstva, kot tudi od leta 1804 Avstrijskega cesarstva in od leta 1867 Avstro-Ogrske. Ogromen skupek različnih arhitektonsko reprezentativnih palač, dvorišč in trgov priča o nekdanji imperialni moči dunajskih cesarjev od druge polovice 13. stoletja pa vse do prve svetovne vojne. Vsak pomemben cesar je tukaj pustil svoj pečat, kar se najbolj kaže v tedanji arhitekturni modi – gotiki, renesansi, zgodnjemu in poznemu baroku.

Danes so v Hofburgu številni muzeji in galerije, hlevi in galerija za lipicance, knjižnice, Dvorna kapela, Avguštinska cerkev in dvorane za koncerte, plese ter kongrese.

Pogled na spomenik cesarja Franca I in na dvigajočo se kupolo Hofburga

Zgodovina Hofburga

Začetki Hofburga segajo v 13. stoletje, v čas češkega kralja Otokarja II. Premysla, ki si je dal zgraditi mali grad zunaj tedanjega obzidja. Po njegovi smrti je grad prevzel prvi Habsburžan – cesar Rudolf I. Najstarejši del Hofburga je Švicarsko dvorišče, zgrajeno v srednjem veku, iz 15. stoletja izvira gotska Dvorna kapela, kjer vsako nedeljo med sveto mašo nastopajo Dunajski pevčki. Ustanovitelj Dunajskih pevčkov Jurij Slatkonja je bil kapelnik v Dvorni kapeli. Pod kapelo je vhod v muzej Cesarska zakladnica, ki je najpomembnejša evropska zakladnica z nadvse dragoceno posvetno in cerkveno muzejsko zbirko. V zbirki je tudi več kot tisoč let stara krona Svetega rimskega cesarstva (Otonova krona).

Notranje grajsko dvorišče je obdano z imenitnimi palačam. Na sredini dvorišča stoji spomenik cesarju Francu I. štiri skulpture simbolizirajo vero, moč, mir in pravičnost. Latinski napis : Amorem meum populis meis (Svojo ljubezen podarjam svojim narodom) poudarja cesarjevo vlogo kot prvega cesarja Avstrije. Na spomeniku je prikazan kot rimski cesar, to pomeni, da je bil zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva. Od leta 1804 do 1806 je imela hkrati dva vladarska naslova: Franc II (zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva) in Franc I (prvi cesar Avstrijskega cesarstva). Za spomenikom stoji Amalijin grad iz 16. stoletja, ki si ga je dal zgraditi cesar Rudolf II.

Leopoldovo krilo

Dolgo krilo na levi strani – Leopoldovo krilo je bilo namenjeno cesarju Leopoldu I. in je nastalo leta 1668. Notranja arhitektura je iz časa Marije Terezije, ki je imela tu zimsko rezidenco. Zdaj so sobane namenjene uradnemu delovanju predsednika Avstrije. Drugo krilo je Krilo cesarske pisarne, zgrajeno v visokem baroku, za cesarja Karla IV leta 1730. Kasneje sta v njej imela prostore cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta.

Na Michaelerplatzu, s Hofburgom v ozadju in s tipično dunajsko konjsko vprego na trgu pred Loosovo hišo

Mihaelovo krilo

Mihaelovo krilo na Michaelerplatzu je bilo zgrajeno leta 1888 po naročilu Franca Jožefa. Na trgu sta dva vodnjaka, na levi je vodnjak Moč nad morjem, na desni pa vodnjak Moč nad kopnih. Trg je dobil pravo podobo šele v času cesarja Franca Jožefa, ko je nastal vhod v Hofburg – Mihaelovo krilo z visoko Mihaelovo kupolo. Cerkev svetega Mihaela je ena najstarejših dunajskih cerkva. Nekateri deli so romanski in izvirajo iz 13. stoletja, neoklasično pročelje pa je dobila leta 1792. Porto kronajo baročni kipi, ki upodabljajo padec angelov.

Cerkev svetega Mihaela na Michaelerplatzu

Loosova hiša

Načrt za hišo je zasnoval Adolf Loos leta 1911 za krojaško tvrdko Goldman & Salatsch. Arhitekt velja za zelo provokativnega in je z gladko ameriško fasado poskrbel za velik škandal med Dunajčani. Loos je nekaj let živel v ZDA, kjer se je seznanil z moderno funkcionalno arhitekturo. Njegov slog se močno razlikuje od dunajskega jugendstila drugih arhitektov. Nikoli pa ni bil včlanjen v društvo Dunajska secesija. Secesionisti so bili umetniki, ki so se odcepili od historizma (neoromantike, neogotike, neorenesance,…) ter začeli ustvarjati svežo, novo in moderno arhitekturo. Secesija je zaživela samo od konca 19. stoletja pa do začetka 20. stoletja. Čeprav je cenil Otta Wagnerja, je nasprotoval vsakršnemu ornamentu.

Trg Marije Terezije

Trg se razkazuje z mogočnim spomenikom Marije Terezije, obdanim z razkošnima identičnima palačama. Ti sta bili dokončani leta 1881 v slogu italijanske nove renesanse. Ena od palač je umetnostnozgodovinski muzej, druga pa naravoslovni muzej. Med muzejema pa je kip Marije Terezije, ki ga je ustvaril Caspar von Zumbusch leta 1888. Velja za največji spomenik na Dunaju, saj pokriva površino 632 m2, visok pa je 19 m.

Vladarica je upodobljena v sedečem položaju z iztegnjeno desno roko (simbolično: z roko nad njenimi narodi). V levi roki pa drži žezlo z dvoglavim orlom in listino Pragmatične sankcije. Na glavi nima krone temveč diadem. Pod njo je napis Cesarici kraljici Mariji Tereziji, čeprav ni nikoli nosila naziva cesarica. Uradno je bila nadvojvodinja Avstrije, kraljica Češke in kraljica Ogrske. Ob vznožju kipa so štiri alegorične figure, ki poudarjajo vladarske vrline Marije Terezije: pravičnost, moč, milina in modrost. Pod njenimi nogami na konjih sedijo uspešni vojskovodij in stojijo svetovalci.

Pred spomenikom Marije Terezije

Avstrijski parlament

Parlament je veličastna stavba, delo arhitekta Theophila von Hansena, zgrajena v letih 1874-1883. V avstrijskem parlamentu sta od leta 1920 (s prekinitvijo v letih 1938-1945) sedež državnega zbora (183 članov) in sedež zveznega sveta (62 članov). Parlament je zgrajen v slogu klasične antike in v obliki grškega templja, s tem je arhitekt poudaril, da se je ideja demokracije rodila v stari Grčiji. Na glavni fasadi in na strehi so kipi velikih grških in rimskih učenjakov in mislecev. Pred parlamentom je vodnjak s Palado Anteno, grško boginjo modrosti, pravičnosti in umetnosti.

Rathaus – Dunajska mestna hiša

Mestna hiša je monumentalna zgradba, zgrajeni v stilu nove gotike, delo Friedricha von Schmidta, ki je bila dokončana leta 1883. Vsega skupaj je v Mestni hiši okoli 1600 prostorov. Stolp pa sredini je visok 98 m, na njem pa stoji več kot 3 m visok vitez, imenovan Rotovški mož. Mestna hiša je sedež mestnega župana in sedež zvezne dežele Dunaj.

Veličastna dunajska mestna hiša

Votivkirche – Zahvalna cerkev

Zahvalna cerkev je zgrajena v slogu neogotike z visokima zvonikoma, nastala po naročilu nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana (mlajši brat Franca Jožefa), v zahvalo Bogu, ker atentat na Franca Jožefa leta 1853 ni bil uspešen. Cerkev so gradili 23 let, svečano odprtje cerkve se le zgodilo leta 1879, na dan srebrne poroke cesarja Franca Jožefa in njegove žene Sisi.

Zahvalna cerkev v slogu neogotike

Sprehod po Koroški cesti

Cesta je bila skozi stoletja večkrat prenovljena, dokler ni bila v drugi polovici 19. stoletja razširjena in je dobila današnji videz. Najlepši del ceste je odsek med stolnico sv. Štefana in Državno opero, ki je poln simpatičnih trgovin in lokalov.

Sprehod po Koroški cesti na Dunaju

Sprehod po Ringstrasse

Leta 1857 je 27 letni cesar Franc Jožef dal graditi enega izmed najlepših bulvarjev na svetu – Ringstrasse. Staro mestno srednjeveško obzidje je bilo porušeno in v dobrih 60-ih letih je na istem mestu nastala štiri kilometre dolga in 57 m široka ulica s prelepimi palačami, muzeji, parki in trgi, pomembnimi spomeniki in galantnimi kavarnami. Ob ulicah so ponovno zacvetela stara obdobja v izvrstnih kopijah, v slogu neobaroka, neogotike, neorenesance, neoromantike ali neoantike. Dne 1. maja leta 1865 so ulico uradno odprli, čeprav večine načrtovanih palač še niso začeli graditi. Takrat so tudi začeli voziti prvi tramvaji na konjsko vprego.

Ringstrasse – na zemljevidu označena z rdečo črtkano črto (internetni vir)

Get Directions

From

To

Add Waypoint

For Driving Walking Transit Bicycling

show options hide options

Avoid Tolls Avoid Highways Avoid Ferries

Print directions Reset directions

Fetching directions......

Reset directions
Print directions

Izlet na Dunaj – Kako po Dunaju?

Midva sva se odločila, da se bova po Dunaju sprehajala peš. Ugotovila sva, da to ni bila najboljša ideja, saj je mesto res ogromno in polno znamenitosti, tako da sva se v treh urah pošteno nahodila. Naslednjič, ko narediva nov izlet na Dunaj se bova dlje časa zadržala v centru Dunaja in definitivno si bova kupila VIENNA PASS WHITE (v ceno katere je vključen hop-on hop-off bus, 250 muzejev, znamenitosti,  Štefanova katedrala, vstopnina za živalski vrt, javni prevoz…). Lahko pa izberete tudi VIENNA PASS RED (tukaj pa nimate vključenega hop-on hop-off busa). Pri obeh kartah pa lahko izbirate med enodnevno, dvodnevno ali tridnevno karto. Vienna pass lahko kupite na spletni strani DUNAJ IZLET (povezava takoj na začetku) hkrati pa preverite še tudi ostale atraktivne izlete, vodene oglede po Dunaju, oglede s kolesi in segwayi.

S tem se je najin dvodnevni izlet na Dunaj z avtom in znamenitosti Dunaja zaključil. Proti večeru pa sva pot nadaljevala že proti BRATISLAVI. Iz centra Dunaja do centra Bratislave sva porabila 1 h in 30 min (67 km).

The post Izlet na Dunaj z avtom in znamenitosti Dunaja appeared first on Strani Sveta.

2. DAN: Slapovi Krke – Narodni park Krka (23.4.2018)

Podala sva se na podaljšan vikend izlet do Šibenika in do nacionalnega parka Krka, pri tem pa sva še močno uživala v vožnji z motorjem po Jadranski magistrali.

• 1. dan: 22.4.2018 je bil namenjen predvsem vožnji, ogledu znamenitosti jadranske magistrale in večernemu raziskovanju Šibenika.
• 2. dan: 23.4.2018 je bil namenjen nacionalnemu parku Krka in slapovom Krke.
• 3. dan: 24.4.2018 pa ponovno ogledu znamenitosti Šibenika in vožnji nazaj domov.

Dan sva imela rezerviran za raziskovanje nacionalnega parka Krka. Kombinacija izleta Šibenik s slapovi Krke nama je bila zelo všeč, saj sva doživela pridih starega, obmorskega mestnega jedra in pridih prečudovite narave. Iz nastanitve Apartments and Rooms Krecak Šibenik sva se odpravila na zajtrk. Našla sva simpatično restavracijo Stari Grad (Obala dr. Franje Tuđmana 7, 22000, Šibenik, Hrvaška) ob morju z odličnimi zajtrki. Naročila sva si omleto, toast in kavo seveda. Zraven pa sva dobila še slavne hrvaške fritule. Za vse skupaj sva plačala 78 HRK (10,5€).

Zajtrk v restavraciji Stari Grad, obmorski restavraciji Šibenika

Slapovi Krka izlet – pot do narodnega parka Krka

Z motorjem sva se odpravila do SKRADINA, saj je iz tega mesta peljejo z ladjico do Skaradinskega buka, ki predstavlja vstop v nacionalni park Krka. Iz Šibenika do Skradina je 20 min (20 km). Do Skaradinskega Buka lahko pridete tudi z avtobusom iz mesta Lozovac. Možnost pa je tudi da se iz Lozovaca odpravite peš po 875 m dolgo pohodniški poti, ali iz Skradina po 4 km dolgi sprehajalni poti, ki pa je primerna tudi za kolesarje.

Javna ustanova Nacionalni park Krka – Ulaz Skradin za nakup vstopnic

Slapovi Krke vstopnina

Prišla sva v Skradin, parkirala motor na urejenem parkirišču za Nacionalni park Krka (D56 56, 22222, Skradin, Hrvaška) in v stekleni stavbi: Javna ustanova Nacionalni park Krka – Ulaz Skradin (Zagrađe 15, 22222, Skradin, Hrvaška) kupila dve vstopnici. Vstopnina na osebo znaša 110 HRK (14,8 €), v glavni sezoni pa 200 HRK (27 €). Na ladjo se vkrcaš malo naprej od stavbe kjer prodajajo karte in se z njo voziš 20 min do Skradinskega buka. Ladja zapusti Skradin vsako uro, od 8 do 16 ure. V glavni turistični sezoni pa vozi še dlje. Preden se vkrcate na ladjo, boste opazili vozne rede, napisane na tabli. Midva sva se vkrcala na ladjo ob 11 h, nacionalni park pa sva zapustila z zadnjo ladjo ob 17:30.

Seveda nisva šla z vso motoristični opremo v park, pustila sva jo na turistični agenciji Active Destinations (Ulica Težačka br.2, 22222, Skradin). To je edina agencija, kjer lahko za neko normalno ceno pustite svoje stvari. Za cel dan, za štiri predale sva plačala 50 HRK (6,7 €).

ZEMLJEVID NARODNEGA PARKA KRKA IN OKOLICE

Po vseh označenih poteh, kaj niso v zelenem področju se lahko peljete sami z avtom ali motorjem in se ustavite na postaji, ki vam je všeč. lahko pa se odpravite tudi na daljši pohod. Seveda je za za vstop iz katere koli smeri potrebno plačati vstopnino, ki pa velja za cel dan.

Zemljevid Nacionalnega parka Krka z vsemi vhodi, potmi in znamenitostmi (iz brošure)

Znotraj parka se lahko odločite za različne izlete z ladjico, ki jih morete doplačati. Imate tri možnosti:

• Do frančiškanskega samostana na otoku Visovac. Trajanje izleta: 2h (postanek na Visovcu pol ure)
• Do Roškega slapu. Trajanje izleta 3h in 30 min (postanek na Visovcu pol ure); to sva si midva izbrala
• Do samostana Krka in ostankov utrdbe Trošenj in Nečven. Trajanje izleta 2h in 30 min.

Nacionalni park Krka je odprt vse dni v letu in ga je možno obiskati po vodnih poteh, avtocestah in peš poteh.

V Nacionalnem parku pa si lahko ogledate tudi jamo Ozidana pečina, Samostan Krka, Manojlovački slap in Burnum, ki se nahajajo še naprej od Roškega slapu. Jama pa je bila v času najinega obiska še žal zaprta. Če želite v celoti raziskati Nacionalni park Krka potrebujete vsaj tri dni, ker je tako ogromen. Midva sva se odločila da si del nacionalnega parka od Roškega slapu prihraniva za naslednji vikend pobeg.

Postojanke v narodnem parku Krka

Otok Visovac

Midva sva iz Skaradinskega buka hitela do druge info točke, kjer sva lahko kupila karte za izlet z ladjico do OTOKA VISOVAC in do Roškega slapu. Za ta izlet sva še dodatno plačala 130 HRK (17,6 €) po osebi. Najin izlet z ladjico je vsega skupaj trajal 4 h in 30 min. Iz Skaradinskega buka smo se s taxi ladjico za 8 ljudi peljali do Visovaca.

Pogled iz ladjice na otok Visovac

To je majhen otoček sredi odebelitve reke Krke z ljubko cerkvico, muzejem in prečudovitimi vrtovi. Celoten otok pa je v pomladnem času ovit v lesketajoče se odtenke zelene barve. Nekje pol urce smo se zadržali na Visovacu, ravno dovolj za sprehod po otočku s sladoledom v roki.

Midva na otoku Visovac, uživava na sončku

Roški slap

Pot smo nadaljevali do ROŠKEGA SLAPA. Vozili smo se po kanjonu reke Krke, kjer so snemali film Winettou. Kanjon je res prečudovit; turkizna reka, bogato zelenje na obeh straneh reke z manjšimi nenavadnimi grmički v višjih predelih.

Kanjon reke Krke in pot do Roškega slapa

Prispeli smo do Roškega slapu, v katerega smo se dejansko kar zapeljali s ladjico, tako da smo bili vsi poškropljeni. Če nimate veliko časa za Nacionalni park Krka vam vsekakor priporočam ta izlet, saj lahko na tak način v kratkem času vidite in doživite zelo veliko. Naša postojanka je bila pri Roškem slapu, kjer sta dve simpatični gostilnici in kjer so lahko ogledate starodavne mline. Tukaj smo stali 2h. Midva sva si privoščila kavico, si ogledala mline in se sprehodila še malo višje, do številnih kaskad (Ogrlice) reke Krke. Pogleda na to čudo narave ne bom nikoli pozabila. Tako pomirjajoče je opazovati divjo reko, kako teče svojo pot, sedeti v naravi s svežim zrakom, poslušati ptice in opazovati številne kuščarice ter uživati v vsej tej pomladni zeleni barvi.

Številne kaskade (Ogrlice) reke Krke na Roškem slapu

Na tej točki imate še možnost ogleda jame, ki je bila v času najinega obiska žal zaprta. Če pa boste odšli z lastnim prevoznim sredstvom do Roškega slapu, pa se lahko podate tudi po eni izmed mnogih gorskih poti, ki vodijo zelo navkreber, od koder imate potem prečudovit pogled na celoten Nacionalni park Krka.

Skaradinski buk

Iz Roškega slapu sva se peljala nazaj do Skradinskega buka, vožnja je trajala nekje eno uro. Imela sva še čas, da si ogledava celoten Skaradinski buk, ki je prav tako prečudovit. To je najdaljši in najbolj obiskan slap Nacionalnega parka Krka, visok 46 m, dolg 500 m in širok 200 m. Slap tvorijo lehnjaški pragovi, potoki in jezera.

Slap si je možno ogledati v celoti, saj so okrog njega speljane številne potke in mostički. Pot se imenuje izobraževalna pot, ki je dolga 1900 m, prehodite pa jo v eni uri, če se res zelo počasni. Na poti se lahko seznanite s floro in favno v in ob reki Krki. Na Skaradinskem Buku pa se nahajajo tudi ostanki nekdanje hidroelektrarne Krka, ki je začela obratovati leta 1895, to je samo dve leti po Teslini hidroelektrarni na slapovih Niagare.

Zemljevid izobraževalne poti okoli Skradinskega buka (iz brošure)

Ob 17:30 sva zapustila Skaradinski buk in se vrnila v Skaradin, kjer sva šla na turistično agencijo Active Destinations po opremo, zraven pa je restavracija s hitro prehrano Hajduk (Ul. dr. Franje Tuđmana 4, 22222, Skradin, Hrvaška), kjer imajo pice in vse z žara. Za eno pico, čevapčiče v lepinji in dve pijači sva plačala 101 HRK (13,6€).

The post SLAPOVI KRKE – Narodni park Krka appeared first on Strani Sveta.