Filipini: Otok Bohol v treh dneh

Oslob – Momo beach – Alona Beach

2.3.2019 sva se iz Osloba na Panglao – Momo Beach odpeljala z APECOP trajektom. Za vozovnico sva plačala 800 PHP (15 €), kupila sva jo na spletu, saj je cenejša. Vozovnico si lahko rezervirate tukaj: APEKOPTRAVEL.COM. Ko smo prispeli na Momo Beach so na nas že čakali jeepneyi, ki so hoteli 100 PHP (1.7 €) na osebo do Alona Beach – 5 km vožnje. Midva nisva želela na jeepney, zato sva šla nekaj metrov naprej in že sva našla prvi tricikel, ki naju je peljal za 50 PHP (0.85 €).

Nočitev Bohol Alona Beach

Za 3 nočitve od 2.3 – 5.3.2019 v Citadel Alona Inn (Hontanosas Rd, Panglao, 6340 Bohol, Filipini) sva za dve osebi plačala 52€. Nastanitev je bila solidna z lepo opremljeno sobo in dobro lokacijo za raziskovanje otoka. Prav tako pa sva imela do plaže izjemno blizu. Najina soba je imela balkon, kar je bil tudi velik plus.

Alona Beach

Alona Beach je ena izmed najbolj turističnih plaž na Filipinih. Spreminja se v drugi Boracay. Polno dragih hotelskih kompleksov, ki sploh ne sodijo na Filipine, polno turistov, predvsem Rusov, ki tukaj pretirano popivajo in oprezajo za Filipinkami. Tudi cene v restavracijah so višje, natakarji pa si enako kot v Ameriki, kar sami odmerjajo postrežnino vsaj 10% od cene.

Edina prednost pretiranega turizma na Alona Beach je posledično večja ponudba in večja konkurenca med ponudniki, zato je barantanje za izlete veliko lažje. Na Alona Beach ponujajo številne izlete, za katere se midva nisva odločila, saj se preveč “nagužvani”. Midva sva se odločila, da moreva čimprej zapustiti Alona Beach, zato sva kar za dva dni najela skuter in z njim samostojno raziskovala celoten otok Bohol. Zvečer sva se vračala na Alona Beach, ki je postala prav prijetna, zaradi bogate ponudbe restavracij in zaradi bogatega dogajanja na plaži. Plaža na Alona Beach ni popolnoma nič posebnega.

Možnosti izletov iz Alona Beach: izlet na Pamilacan Island in izlet na Balicasag Island. Na obeh otokih lahko opazujete želve in delfine. Ponujajo vam tudi voden ogled z mini kombijem na vse znamenitosti otoka Bohol. Na ulicah je ogromno prodajalcev izletov. Izlet na en otok uradno stane med 800 in 1000 PHP za voden ogled po otoku Bohol pa boste odšteli 500 PHP. To so uradne cene, ampak lahko zelo barantate, tako da sem prepričana, da je dejanska cena za izlete veliko nižja od napisane. Midva sva barantala tudi za skuter. Uradno en dan najema stane 500 PHP, midva sva skuter najela za dva dni za 700 PHP (12 €).

Masaže na Alona Beach imajo zelo navite cene, 1 h masaža stane 800 PHP (13.6 €), malo ven iz Alone je 400 PHP, kakšnih 5 km ven pa le 300 PHP (5.1 €).

Alona Beach – restavracije

• Angel´s Hamburger (Hontanosas Rd, Panglao) je filipinska nizko cenovna fast-food veriga. Hamburger je 1+1 gratis; tako da dva staneta 35 PHP (0.60 €). To je najcenejša varianta na Alona Beach.
• Trudis Place Resort & Restaurant (Alona Beach Rd, Panglao). Jedla sva piščanca v terierki omaki in govedino v nekakšni omaki, oboje z rižem. Sladico – mango split pa sva si podelila. Zraven sva spila še 4 piva :). Za vse skupaj sva plačala 860 PHP (15 €). Postrežnine nama niso računali.
• One 4 Da Road (Alona Beach Rd, Panglao) je simpatična restavracija na odprtem. Jedla sva piščančji sizzling in pila pivo. Za oba sva plačala  595 PHP (10 €). Hrana nama ni bila tako zelo všeč, kot v Trudis Restaurant.
• Sladoled na plaži – Bohol Bee Farm (čebelja farma na Baholu). Sladoled je bil dober, kornet pa je bil zelo poseben, iz drugačnih sestavin, kot običajno. Mene je spominjal ne krispi.

Bohol – raziskovanje filipinskega otoka s skuterjem

Spomenik Blood Compact

Spomenik krvna zaveza (J.P Inting Street, Tagbilaran City) iz leta 1565 med španskim raziskovalcem Miguel López de Legazpi in filipinskim poglavarjem Datu Sikatuna. Ena kri (Sandugo) v obliki pečata se še danes upodablja na zastavi Bohola in na uradnem pečatu vlade v Boholu. S krvno zavezo so Filipinci sklenili prijateljstvo s španskimi osvajalci.

Baclayon Church

Baclayon cerkev (Baclayon, Bohol, Filipini) velja za najstarejšo rimokatoliško cerkev na Boholu. Že od leta 1993 se cerkev nahaja na UNESCO seznamu kulturne dediščine. Cerkev je bila zgrajena leta 1596 po naročilu jezuitskega duhovnika. Zvonik cerkve, ki je tudi opazovalni stolp je zgrajen iz ogrodja koral. Midva se v cerkev nisva odpravila, saj je bila takšna gneča, da so ljudje stali zunaj pred cerkvijo. Sva se pa odpravila čez cesto in opazovala prečudovit razgled na morje.

Vožnja po Tagbilaran East Road

Pot sva nadaljevala po cesti Tagbilaran East Road, ki ves čas poteka ob morju, vse do mesta Loay, kjer se tudi reka Loboc zliva v morje. Na poti sva se enkart ustavila v simpatični lokalni gostilni ob plaži s prečudovitim jutranjim pogledom na umirjeno morje. Tukaj sva si naročila kavo in uživala v miru in spokojnosti.

Vasica Loboc

Iz Tagbilaran East Road sva zavila severno na Loay Interior Road, ki naju je pripeljala v vasico Loboc. Tukaj sva se v pekarni ob cesti ustavila na malici, kavi in sladoledu. Ogledala sva si osrednji trg, kjer se nahaja mestna hiša in katoliška cerkev v izvedbi belega kamna. Podala sva se tudi most, ki nudi prečudovit razgled na smaragdno reko Loboc. Tukaj se lahko odpravite tudi na izlet z ladjico po reki Loboc. Z ladjo (večji leseni splav) vas peljejo po reki in vam ponudijo bogato kosilo. Izlet z ladjo si lahko kupite v Lobocu ali na Alona Beach. Kakšne so cene za vožno in kosilo ne vem, saj nama to ni bilo zanimivo.

Philippine Tarsier Sanctuary

Iz Loboca sva pot nadaljevala po cesti Tagbilaran City – Corella – Sikatuna – Loboc Rd. Potrebovala sva 20 km/14 min, da sva dosegla Philippine Tarsier Sanctuary, kjer sva si lahko ogledala primate nartničarje. Tukaj je zelo pomembno, da ste zelo tiho, ko opazujete te fascinantne živali. Slikate jih lahko, vendar obvezno brez fleša. Vstopnina je bila za oba 120 PHP (1,82€).

“Majhna opica”, ki ni opica je filipinski tarzier (Cephalopachus bancanus), eden najmanjših primatov na svetu. Prepoznaven je po svojih velikih očeh, dolgih repih in izjemni sposobnosti skakanja na velike razdalje. Obiščete lahko rezervat Philippine Tarsier Sanctuary v kraju Corella na Boholu, kjer si jih lahko ogledate v njihovem naravnem okolju.

Chocolate Hills

Nato sva šla do Chocolate Hills, vstopnina je bila 80 PHP (1,2€). Chocolate Hills so definitivno naravna lepota zaradi katere se vsi odpravimo na Bohol. Čudoviti zeleni hribčki, kot bi jih kdo narisal, krasijo prečudovito pokrajino. Midva sva se med hribčki sprehodila in uživala v sanjskih razgledih.

Nedvomno ena najbolj znanih znamenitosti na otoku Bohol in morda celo na Filipinih – ljudje z vsega sveta prihajajo, da bi si ogledali te nenavadne tvorbe. Ocenjuje se, da je na območju velikem približno 50 kvadratnih kilometrov okoli 1.300 hribov, ki se raztezajo v daljavo, kolikor seže oko. Imenujejo se Čokoladni hribi, ker trava v sušni sezoni porjavi. Dokaj neizvirno ime, a ob najinem obisku so bili Čokoladni hribčki zeleni.

Ti številni griči so apnenčaste tvorbe, ki so poraščene s travo, a geologi se še danes ne strinjajo glede tega, kako so nastali. Najbolj sprejeta teorija pravi, da so nastali pred tisoči let zaradi dviga koralnih nanosov. Po drugi teoriji naj bi Čokoladni hribi izbruhnili iz morja ob velikem geološkem premiku.

Zdraven Chocolate Hills pa sva našla tudi ponudnika ATV-jev. Odločila sva se, da greva na vodeno tudi z ATV-jem za dva. Za eno uro sva plačala 1480 PHP (22,40€). Imela sva se super, saj smo se vozili po čudoviti naravi, prav tako je bil vodič vrhunski in se izjemno trudil s fotografijami, tako da imava res lepe spomine. Pot sva nadaljevala do mesta Carmen, kjer sva se samo na hitro ustavila na kosilu.

Viseči most čez reko Loboc

Iz mesteca Carmen sva se začela vračati proti Alona Beach, kjer sva imela nastanitev. Ustavila sv se še pri visečem mostu, vstopnina za dva je bila 70 PHP (1,1€). Nama je bilo tukaj zelo všeč, malenkost drugačna pokrajina. Nekje ob 18:30 sva prišla nazaj na Alona beacah, kjer sva se odpravila na večerjo.

Naslednji dan sva se ponovno odločila, da otok raziščeva s skuterjem, ampak ni šlo vse tako gladko kot prvi dan, saj nama je počila guma na skuterju, zato sva najprej morala najti vulkanizerja, ki naju je stal 70 PHP (1,1€).

Danao Beach

Najina prva postojanka je bila Danao Beach. Doživela sva še eno presenečejne, saj sva morala za vstop na plažo plačati 75 PHP (1,15€), to je sicer protizakonito, ampak Filipinci si velikokrat radi postavijo svoja pravila. Plaža pa je sveda bila prečudovita, tukaj sva se kopala in uživala na soncu, na plaži je tudi lokali, kjer strežejo hrano in pijačo.

Tagbilaran

Tagbilaran je glavno mesto otoka Bohol in temu primeren je tudi mestni vrvež in kaos na vseh straneh. Nisva se precej dolgo zadržala tukaj, ogledala sva si ogromen park Plaza Jose P. Rizal in cerkev St. Joseph Cathedral, ki se nahaja ob tem parku. Pot sva nadaljevala po severni strani otoka mimo mesta Maribojoc, kjer so popravljali cesto na vsakem vogalu. Zopet sem se bala, da nama bo na ostrem kamenju še enkrat počila guma, ampak nama k sreči ni. V Tagbilaranu sva se ustavila še v Joliebee, kjer sva še enkrat pojedla najino kantico pohanega piščanca.

Otok Sandingan

Najina naslednja postojanka je bil otok Sandingan Island, ki je otok za premožne družine (saj tak občutek sva dobila). Ustavila sva se tudi na eni izmed številnih osamljenih plaž z otočkom na sredi. Tukaj sva resnično uživala, saj je bila celotna plaža samo za naju. Začela sva se vračati iz otoka, ustavila in poslikala sva se pri 3D prehodu za pešce. Tukaj se nahaja tudi čudovita gostilnica, kjer sva se ustavila na pivu. Nisva si mogla pomagati :).

Slapovi Mag-Aso

Pot sva nadaljevala do Mag-Aso slapov, kjer sva za parkiranje plačala 20 PHP in vstopnino za oba 70 PHP. Do slapu vodi prečudotita pot v džungli, na koncu pa se nahaja majhen slap in veliko zajetje svetlo turkizne vode pred njim. Pot ki vodi iz otoka Sandingan do slapov je neverjetna, sredi palm se vijejo številni ovinki in čudovita cesta, resnično priporočam, da se zapeljete po njej.

Ob 18h sva bila na Aloni, daj sva morala vrniti skuter. Vse je potekalo brez zapletov, odpravila sva se še na večerjo, potem pa pakirat, saj sva naslednji dan odhajala iz otoka.

Let sva imela ob 10:30 iz Tagbilaran letališča, zato sva šla že zjutraj ob 6:30 iz nastanitve Citadel Alona Inn z busom za Tagbilaran. Plačala sva 100 PHP za oba. Ampak glej ga zlomka, to letališče je zaprto, sedaj so vsi leti iz Panglao in ne iz Tagbilarana. Le zakaj tega letalska družba Cebu pacific ne spremeni. Še sreča, da sva bila na letališču že ob 9 h in so naju lahko s triciklom peljali do drugega letališča, ki je pol ure oddaljeno. Za tricikel sva morala plačati 400 PHP. Imela sva res norega šoferja, kot da tekmuje na dirki za življenje ali smrt, vse je nadiral in vsem pipkal, naj se umaknejo. Povem vam to je bila najbolj divja voznja. Če želite poskrbeti za pravo mero adrenalina na Filipinih si najdite enega res norega šofrja tricikla.

Pravočasno sva prišla na letališče Panglao, s kjer sva imela let v Manilo. Ponovno sva letela s Cebu Pacific, ki je tokrat imel 10 min zamude. Letalsko karto sva našla preko Skyscanner in jo rezervirala že doma. V Manili sva samo prespala in se še isti dan odpravila na nočni avtobus na sever Filipinov v riževe pokrajine Banaue in Batad.

The post Filipini: Otok Bohol v treh dneh appeared first on Strani Sveta.

Cebu: Pot v Oslob in morski pes kitovec

Puerto Princesa – Cebu City – Oslob

28.2.2019 ob 9:25 sva imela let iz Puerto Princese na otok Cebu. Cena leta je bila 53 € za oba, letela pa sva z letalsko družbo Cebu Pacific. Iz Puerto Princesa do letališča sva imela 1,7 km, vzela sva tricikel za 40 PHP (0.68 €). Tarifa je v Puerto Princesa 10 PHP za 1 km. Let je trajal eno uro. Iz Mactan-Cebu International Airport sva vzela Mybus do SM shopping centra, vožnja je stala 60 PHP (1€). Na letališču je tudi ogromno taksistov, ki vas želijo peljati v Cebu City ali do South Bus Terminal, s kjer pot nadaljujete do Osloba.

Zaradi nepredstavljive gneče v Cebu City, sva se iz letališča do SM nakupovalnega centra (11 km), vozila 1 h. Pred SM se nahaja Jeepney terminal, kjer sva vzela jepneey do South Bus terminala. Pot sva nadaljevala z avtobusom Ceres do Osloba. Za jeepney sva plačala 7 PHP (0.1 €) na osebo. Na avtobusni postaji je bila tudi cela zmešnjava in rabila sva kar nekaj napotkov, da so naju usmerili na pravi avtobus. Obstajajo tri linije, ki peljejo v Oslob, tako da je vsak šofer kazal na svoj avtobus.

Za vožnjo do Osloba sva plačala 200 PHP (3.4 €) na osebo. Vozila naj bi se 3 h, ampak sva se več kot 4 h, saj je nekje na cesti gorelo. Nato smo imeli seveda še pavzo in ves čas smo na poti pobirali in odlagali ljudi po želji. Tudi naju so odložili direktno pred najino nastanitvijo Casa Bonita.

Pot iz Cebu City v Oslob je zanimiva, spremljajo vas manjše strnjene vasice s šolo in cerkvijo ter zelena pokrajina in številna polja. Na drugi strani ceste je morje. Vso dogajanje je strnjeno na cesto.

Cebu City

Cebu City je glavno mesto otoka Cebu. Je najstarejše mesto na Filipinih in je bilo nekoč prestolnica Filipinov. Še danes spominja na Manilo v malem. Ime Cebu izvira iz starodavne besede Cebuano, ki pomeni trgovanje ali kraj za trgovanje. Cebu je zelo prometno mesto, kjer vsi nekaj prodajajo. Na ulicah se tre ljudi, glasni in stari jeepneyi povzročajo hrup in smog, kar spremeni mesto v kaotično in neorganizirano.

Kaotičen promet v Cebu City

V Cebu City-ju sva si želela ogledati določene znamenitosti, vendar nama je zmanjkalo časa, saj sva ostala v gneči. Ogledati sva si želela: Basilica Minore del Santo Niño, Santo Nino Church, Fort San Pedro in Tops Lookout – razgledna točka severno od Cebu City. Ogledati sva si želela tudi Heritage of Cebu Monument, se sprehoditi po Colon Street in jesti na tržnici Tabaon Public Market. Za vse našteto, bi zaradi gneče in velikosti mesta potrebovala kar en cel dan. Cebu City je velik za dve Ljubljani, v mestu pa živi milijon registriranega prebivalstva in verjetno še milijon neprijavljenega prebivalstva.

 Oslob nastanitev

Casa Bonita Inn Oslob je simpatično gostišče s sobami. Osebje je bilo zelo prijazno in ustrežljivo. Najina soba je bila lepo opremljena in čista. Kuhinjo in kopalnico sva si delila še z ostalimi 4 stanovalci v hiši. Imeli smo tudi skupno teraso v senci za druženje. Zajtrk je bil vključen v ceno in zelo okusen. Dobila sva omleto, ameriški toast in maslo. Za dve nočitvi z zajtrkom za dve osebi sva plačala 19 €. Nastanitev se ne nahaja v strogem centru Osloba, ampak 10 km naprej, kjer je tudi izhodišče za morske pse kitovce.

Morski pes kitovec

Ob 5 h zjutraj sva bila na točki za plavanje z morskimi psi kitovci – Oslob Whale Shark Watching (Natalio Bacalso Avenue, Oslob) in bila sva prepozna. Zjutraj je bil naliv, tako da sva dvomila, če bova sploh lahko šla. Nikjer v Oslobu ni turistov, razen na točki za ogled kitovcev jih je milijon. Večina turistov pride z vodiči in ti čakajo v vrstah. Za celo skupino dobijo samo eno številko. Za domačine je cena vstopnice 500 PHP (8.6 €), za turiste pa 1000 PHP (17.2 €). Na ogled kitovcev vozijo iz Bohola, Cebu City in iz ostalih krajev na Cebuju.

Morski pes kitovec Oslob – Cebu – Filipini

Od 5 h od 8 h sva čakala v vrsti. Če jih želite opazovati samo s čolna vas stane 500 PHP, kar vam ne priporočam, saj tako vidite le njihova usta. Snorklanje, kar sva vzela tudi midva, pa stane 1000 PHP. Lahko se greste tudi potapljat za 1500 in še oprema je 1500, tako da skupaj 3000 PHP (52 €), ampak v tem primeru vam ni treba tako dolgo čakati.

Najprej sva čakala v vrsti, da sva se registrirala in s tem pridobila nekakšen odrezek. S tem sva ponovno čakala, da sva plačala in dobila račun. Tretjič sva čakala, da sva račun zamenjala za številko. Midva sva dobila številko 100. Nato sva šla v čakalni predel ob plaži, kjer sva zopet čakala, do so poklicali najino številko. Ko končno pokličejo tvojo številko in si že vesel, da si na vrsti, temu ni tako. Da so poklicali tvojo številko pomeni le, da bodi pripravljen z jopičem in opremo za snorklanje na plaži. Nato sva zopet čakala, da ti cela vrsta “kvazi” organizatorjev pove v kateri čoln lahko greš. Na koncu nama je le uspelo, da sva se vkrcala na čoln, potrebnega je bilo veliko potrpljenja.

Morski pes kitovec je največja riba na svetu

Morski pes kitovec je riba, ki se prehranjuje s filtriranjem. Prehranjujejo se s krilom. V povprečju merijo v dolžino 10 m, tehtajo pa lahko tudi več kot 10 ton. Morske pse kitovce takoj prepoznamo po belih pikicah, ki so posejane po celotnem njihovem telesu in po ogromnih, vrečastih ustih, prilagojenih za zajemanje velike količine vode. Morski psi kitovci so še razmeroma neraziskana živalska vrsta. Po nekaterih podatkih naj bi živeli tudi do 100 let.

Največja riba na svetu – morski pes kitovec

Plavanje z morskimi psi kitovci

Vsako čakanje je bilo vredno, saj dejansko plavate z morskimi psi kitovci in jih lahko v celoti vidite z vsemi barvnimi ribicami, ki plavajo ob njih. Zame je bilo to prav posebno doživetje, saj te kar spreleti srh ob tako ogromnih živalih, hkrati pa sem bila polna občudovanja, da je narava sposobna ustvariti tako veličastna bitja.

V Oslobu morske pse kitovce hranijo od 6 in 12 ure, tako da so zmeraj na istem mestu in zato lahko plavamo z njimi. Imajo vsa dovoljenja za to početje, tudi vse je zelo uradno, tako da barantanje odpade. Odločitev vsakega posameznika je, ali se mu to početje zdi sporno ali sprejemljivo. Nekateri so zelo proti hranjenju kitovcev, saj so zaradi izobilja, katerega so deležni, že spremenili vzorce vedenja. Z morskimi psi kitovci lahko plavate tudi v Donsol Whale Shark Interaction Center (Donsol – Pio Duran Rd, Donsol), kjer jih “baje” ne hranijo. Odnos Filipincev do živali je generalno gledano katastrofalen, tako da tudi, če ne bi bilo turistov, se živalim na Filipinih ne bi godilo nič boljše.

Že ob 5 h zjutraj je nepredstavljiva gneča za opazovanje morskih psov kitovcev

Z morskimi psi kitovci sva lahko plavala pol ure, kar je več kot dovolj. Vodiči na čolnih te ves čas opozarjajo, da ne zaplavaš preblizu morskega psa. Voda je bila precej razburkana, tako da jih je najlažje opazovati, če se držite lesenega ogrodja čolna.

Opazovanje morskih psov kitovcev je tudi prava atrakcija za Kitajce, ki sem prihajajo v enormnih skupinah, tako kot je pač značilno za Kitajce. Večinoma zasedejo mesta na čolnih, plavat pa ne gredo, tako da vsaj v vodi ni gneče.

Raziskovanje mesta Oslob in okolice

Morski psi kitovci niso edini razlog, zakaj morate v Oslob. Če vam je všeč narava, mir, samota in odmaknjenost od ostalih turistov, je Oslob definitivno mesto za vas. Oslob ostaja še zmeraj razmeroma divji in ne tako zelo turističen, vsaj v času najinega obiska je bilo tako.

Ker sva bila iz Osloba oddaljena slabih 10 km, sva se z lokalnim avtobusom odpeljala na ogled Osloba. Vozovnica za oba je stala 30 PHP (0.5 €). V Oslobu sva si ogledala prečudovito celo cerkev Our Lady of Immaculate Conception Church, lep park pred cerkvijo na plaži Quartel Beach in ruševine Cuartel Ruins. Ruševine naj bi bile nedokončana španska utrdba iz leta 1860, ki je niso uspeli dokončati, saj so jo prej zasegli Američani. V Oslobu sva najela skuter. Priporočam, da ga najamete direktno ob glavni cesti, saj če vam kdo ponudi, da bo poklical prijatelja, ta bo poklical prijatelja in prijatelj od prijatelja ima nekje v stranski ulici skuter. Cene za najem skuterja za cel dan v Oslobu so 500 PHP (8.6 €).

Raziskovanje Osloba in okolice s skuterjem

S skuterjem sva se najprej peljala do zelo lepega kafiča Felicitas Cafe’, kjer sva imela pogled na široko in neskončno morje. Za dva piva sva plačala 80 PHP (1.4 €). Kafič se nahaja na nasprotni strani Oslob Wild Monkey Viewing – opazovalnica opic (Natalio Bacalso Avenue, Oslob).

Tumalog Falls

Pot sva nadaljevala do Tumalog Falls (Cebu South Rd, Oslob). Slapovi so nekakšna stena s katere iz vseh strani kaplja voda, ne gre za strnjen slap. Vstopnina za slap je 20 PHP (0.3 €) na osebo. Skuter sva pustila na ravnem, na začetku, nato pa sva se podala po zelo strmem hribu do slapu. Tudi nazaj je treba peš, lahko pa plačate domačinu 100 PHP in vas bo s skuterjem peljal do vrha hriba, čeprav ni dovoljeno. Na začetku je postavljena ogromna tabla, da je promet prepovedan (razen za avtorizirana vozila), ampak tega seveda nihče ne upošteva. Meni je bilo pri slapovih zelo všeč, saj so sredi gozda, voda je svetlo modra in kalna. Lahko se tudi kopate v zajezitvi pod slapom.

Aguinid Falls

Pot sva nadaljevala do drugega slapu Aguinid Falls (Santander – Barili – Toledo Rd, Samboan), kjer sva za parkiranje skuterja plačala 20 PHP (0.3 €), ker nama je ena tetka pomahala. Če bi ga pustila malo naprej bi plačala samo 10 PHP. Nato sva plačala še vstopnino 60 PHP (1 €) na osebo, za ogled slapu. A to ni bilo dovolj, obvezna sta bila dva vodica za dve osebi, katerim moraš dati napitnino. Obema skupaj sva dala 100 PHP, ampak več kot očitno nista bila zadovoljna. Razjezilo me je to, da sem sploh rabila vodiča, saj je do slapu označena in tlakovana pot, pot pa ni niti malo nevarna. Kot naslednje, bi še razumela, če bi potrebovala enega vodiča, ampak dva? Kaj me bodo nesli?

Slap je dejansko zelo lep in ves čas se sprehajate ob reki, nato pa pridete do majhnega slapu, ki teče bolj vodoravno. V tem predelu lahko plezate po slapu, da pridete na vrh, kjer se lahko v zajetju kopate. Slap je nekako razdeljen na pet stopenj, vsaka stopnja predstavlja en manjši slap. Tukaj ne boste videli velikega in padajočega slapa.

Binalayan Hidden Waterfalls

Šla sva še do tretjega slapu Binalayan Hidden Waterfalls (Bonbon, Samboan, Cebu), kjer prakticirajo enako “nategavščino” z vodiči, zato sploh nisva šla na slap. Nikoli ne bom razumela, zakaj potrebuješ vodiča za sprehod ob slapu, in če ga že rabiš zaradi varnosti, zakaj rabiš dva? Preprost odgovor, obrati te hočejo.

Vasica Samboan

Pot sva nadaljevala do naslednje vasi Samboan, kjer sva si ogledala prečudovito cerkvico Saint Michael the Archangel Church in nekakšen razgledni stolp Campanario de Antigua.

Če bi imela še malo več časa, bi poskusila srečo še pri Inambakan Waterfalls, če bi mogoče lahko šla brez vodičev. Zapeljala bi se tudi do vasice Moalboal, ki je znana po prečudovitem koralnem svetu.

Restavracije v mestu Oslob

• Neznana restavracija na količkih, ob glavni cesti v neposredni bližini točke, kjer se lahko opazuje morske pse kitovce. Restavracija je res zelo domača, naročila sva si pork sizzling in squid sizzling. Piva niso imeli, praktično niso imeli nobene pijače, zato sva šla čez cesto v trgovino po dve pivi, ki sta stali 160 PHP (2.7 €), čez pol ure sva šla še po tri piva, ki so stala 180 PHP (3 €). Cene se spreminjajo na pol ure, res noro. Tudi prijazna natakarica iz najine restavracije je šla po riž k sosedom, očitno so imeli samo žar. Ampak je bilo vse zelo zelo dobro in poceni. Za hrano sva plačala 335 PHP (5.7 €).
• Big’s J Restaurant (Natalio Bacalso Avenue – nasproti avtobusne postaje) je ogromna restavracija z ogromno ponudbo različnih jedi. Tukaj sva poskusila lechona, piščanca v sladko – kisli omaki in njihovo tipično sladico Halo – Halo. Za vse skupaj sva plačala 760 PHP (13 €)
• Sosednja hiša od Casa Bonita Inn je ljubka, domača restavracija, v kateri sva tudi midva preživela večer. Ustavila sva se na kavi in domačem sadnem soku ter uživala v družbi domačinov in ob spremljavi videook.

Oslob – Panglao (Momo Beach)

2.3.2019 sva nadaljevala z najinim potovanjem. Iz Osloba sva se na Panglao (Bohol) odpeljala z APECOP trajektom. Trajekt ni zasidran na obali, ampak stoji kar sredi morja, tako da te z manjšim čolnom peljejo na trajekt in enako iz trajekta. Manuel v Oslobu je zadolžen za APECOP trajetk in za vse prevoze na Bohol. Vprašajte zanj in usmeril vas bo.  Za vozovnico sva plačala 800 PHP (15 €) na osebo. Predlagam, da si vozovnico kupite preko spleta, saj je cenejša, v Oslobu stane 1000 PHP, število mest za trajekt je omejeno na 80 ljudi.

S trajektom APEKOP iz Osloba na Panglao otok – Momo Beach

V času najinega potovanja je bil trajekt poln in niso želeli sprejeti dodatnih gostov. (Zelo čudno, ker Filipinci bi napolnili trajekt s potniki tudi na strehi, ampak je APEKOP nizozemsko podjetje in verjetno želijo zagotoviti malo več reda). APEKOP je edina legalna ladja, ki vozi to relacijo, še vedno pa se lahko zmenite z domačini, da vas “na črno” peljejo čez. V tem primeru vožnja traja 6 h, če greste s trajektom pa 3 h. Vozovnico si lahko rezervirate tukaj: APEKOPTRAVEL.COM

Cebu: Pot v Oslob in morski pes kitovec je članek o najinem dvodnevnem raziskovanju Osloba. Več o naslednjem otoku – Bohol si lahko prebereš tukaj. Če te zanima najino celotno potovanje po Filipinih si preberi prispevek FILIPINI POTOVANJE – 3 tedenski plan potovanja.

The post Cebu: Pot v Oslob in morski pes kitovec appeared first on Strani Sveta.

Puerto Princesa: Underground River in Honda Bay

Ob 9 h zjutraj sva vzela mini kombi iz Port Bartona v Puerto Princeso. V kombiju za 10 se nas je peljalo 14. Naredili so nekakšne pomožne sedeže, tam ko bi morali biti prehodi, prtljago pa so zvezali na vrh kombija. Iz Port Bartona do Puerto Princese – do San Jose Terminala je 156 km, za kar se normalno potrebuje 3h in 45 min po Google maps. Naš šofer pa je vozil tako hitro, da smo prišli v 2 h in 30 min.

Prihod na San Jose terminal – tukaj je glavno dogajanje za prihode in odhode

Odložili so nas na San Jose Terminalu, ki je iz centra Puerto Princese oddaljen 5 km. Ko boste stopili iz kombija, vas bodo napadli vozniki triciklov. Najin je najprej hotel 600 PHP (10 €) za oba, ampak nisva želela dati toliko. Zbarantala sva na 100 PHP (1.7 €) za oba, ampak naju ni hotel peljati, zato smo čakali še druge. Ker ni bilo nikogar več, naju je zapeljal par metrov do drugega Filipinca, ki naju je začel pregovarjat, da je vožnja 150 PHP na osebo. Ker sva jih imela dovolj, sva vzela svoje stvari in šla peš. Takoj sva bila na glavni cesti in takoj sva našla nov tricikel, ki naju je za 100 PHP peljal do najine nastanitve. Tudi vam priporočam, da greste do glavne ceste (nekje 5 min peš), saj boste tam dobili veliko cenejši prevoz.

Puerto Princesa: Raziskovanje mesta in ogled znamenitosti

Puerto Princesa ni turistično mesto tako kot El Nido, zato v centru ne boste našli številnih restavracij in lokalov, kjer bi se lahko zunaj ustavili na kakšnem pivu. Tudi agencije so zelo redke. Nekaj jih je, ogromno pa jih je bilo in so sedaj zaprte. Veliko stavb v Puerto Princesi je zapuščenih.

Ulica Rizal Ave v Puerto Princesa

Midva sva se sprehodila po dveh glavnih ulicah. Ena je Rizal Ave, druga pa Malvar Road. Na koncu Rizal Ave sta dve znamenitosti, ki ju lahko vidite v mestu Puerto Princesa. Ena je katedrala Immaculate Conception (58 Rizal Ave, Puerto Princesa), ki je veličastna katedrala v belo in svetlo modri barvi. Notranjost je zelo prostorna in preprosto okrašena. Zraven katedrale je Rizal Park in Plaza Cuartel (Taft St, Puerto Princesa), ki je nekakšen park s tablami spominom na 2.sv.vojno. Rizal park ni park ampak je nekakšen prostor pred cerkvijo s spomenikom Rizala. Rizal je bil največji filipinski nacionalist in upornik proti španskemu kolonializmu. Danes ima spomenike po celotnih Filipinih.

Ulica Malvar Road

Nazaj sva se sprehodila po Malvar Road, šla sva mimo ene katedrale Iglesia ni Cristo (107 Rizal Ave, Puerto Princesa). Na Malvar Road se nahaja tudi največja tržnica Old Public Market (Malvar Road, Puerto Princesa), malo naprej pa je še zelo lep Shopping center SM. Midva sva se ustavila  v supermarketu, saj sva potrebovala sončno kremo, preverila pa sva tudi cene piva in vode. Malo pivo v trgovini dejansko stane 40 PHP (0.68 €), voda pa 15 PHP (0.25 €), liter in pol. Pred vstopom v supermarket te celega pregledajo, prav tako pregledajo vse tvoje stvari. V supermarketu lahko kupite vse kar vam pade na pamet, saj je tako ogromen, razen izbire kruha ni.

Puerto Princesa City Baywalk Park

Odpravila sva se tudi do Puerto Princesa City Baywalk Park, ki je lepo urejen park s sprehajalno potjo ob morju. Glavno dogajanje tukaj poteka popoldan in ob večerih, ko zaživijo tudi restavracije in lokali. Tudi midva sva tukaj pojedla pozno kosilo, si ogledala generalko modne revije, zvečer pa sva prisostvovala še glavni modni reviji in videookah.

Puerto Princesa: Restavracije

• Restavracija Balinsasayaw Restaurant (Rizal Ave, Puerto Princesa). Pojedla sva dva cheeseburgerja. Cel meni s pomfrijem in ledenim čajem stane 105 PHP (1.8 €). Piva nimajo, ker se zelo krščansko naravnani, kar pa jim vseeno ne prepričuje, da  ti ne bi vrnili premalo denarja.
• Restavracija Kinabuchs Grill and Bar (369, Rizal Avenue, Puerto Princesa). Jure je jedel piščanca v terijaki omaki, jaz pa sizzling iz lignjev, škampov in tune.  Vse je bilo zelo dobro, ampak natakarji so bili precej smešni. Obnašajo se zelo vzvišeno in elegantno, oblečeni so v nekakšno opravo za golf, ponovijo za teboj tvoje naročilo, kot da ne veš kaj si naročil. Vse skupaj z dvema pivoma naju je stalo 675 PHP (11.5 €).
• Domač gril (na nasprotni strani ceste, kjer je restavracija Kinabuchs Grill and Bar ) s filipinskimi jedmi na palčki (piščančje čreva, piščančji želodci in rdeče hrenovke). Midva sva se odločila, da poskusiva rdečo hrenovko, ki naj bi bila kombinacija piščančjega in govejega mesa. Dejansko je res ful dobra, mehka in sočna, stane pa le 15 PHP (0.26 €). Nisva se opogumila za “črevice”.
• Balut na ulici. Balut prodajajo za Filipince in ni jed, ki bi bila namenjena turistom. Balut prodajajo ulični prodajalci za premikajočih se vozičkih. En cel balut stane 100 PHP (1.7 €). Balut je dejansko piščančji ali račji zarodek in del rumenjaka. Baje da je najboljši ta rumenjak, ki ostane, zarodek pa je dober le, če je sveže razvit. To je tudi Filipinska specialiteta, ki sva se ji elegantno izognila.
• Restavracija Kusina sa Bay Bay, ki se nahaja na Puerto Princesa Baywalk. Tukaj sva jedla piščančji adobo in krokodilji sizzling. Oboje je bilo zelo dobro, le postrežba je bila nekoliko slabša. Za kosilo in dve pijači sva plačala 260 PHP (4.4 €).

Namestitev Puerto Princesa

Najina nastanitev Sealor Pension House (52 C, P. Vicente St, Barangay San Miguel, Puerto Princesa) se nahaja v samem centru Puerto Princesa, na stranski ulici. Pension je odličen, imava super sobo z lastnim vhodom, v bistvu je nekakšna hiška, povezana z drugimi v vrsti. Ta penzion se bolj splača vzeti preko Booking.com, saj je cena za standard sobo za tri noči 2000 PHP (34 €), če bi kupila tukaj pa bi bila cena 2400 PHP (41 €). V penzionu prodajajo tudi zelo ugodno pivo, eno malo pivo stane 48 PHP (0.82 €).

V Sealor Pension House  sva si kupila tudi izlet za Underground River. Izkazalo se je, da ima najin penzion najnižjo ceno in sicer 1540 PHP (26.3 €) na osebo, druge agencije pa so nama tudi ponujale za 2100 PHP (36 €) na osebo. K 1540 PHP  sva morala prišteti še 300 PHP (5.1 €) za oba ekološke takse, ampak še zmeraj je bilo veliko ceneje.

Penzion na vrhu hišk ponuja tudi prečudovito teraso z razgledom na Puerto Princesa. Midva sva se bo večerih razvajala s pivom in razgledom na terasi. Čez teraso imajo prelet tudi letala, ki pristajajo, tako da sva imela priložnost opazovati letala, ki letijo tik nad nama.

Opazovanje preletov letal nad Pension Sealor House

Puerto Princesa: Underground River (podzemna reka)

Underground river – novo sedmo čudo sveta. Podzemna reka je že od leta 1999 na seznamu svetovne kulturne dediščine, od leta 2012 pa je razglašena za novo sedmo čudo Sveta. Podzemna reka je del Subterranean River National Park, ki je v celoti iz apnenca in kraških formacij. Celotna podzemna reka je dolga 24 km, s čolnom prevoznih je le prvih nekaj km, ki vsa si jih ogledala tudi midva. Reka je še posebej pomembna zaradi raznolike flore in favne, med kateri je tudi veliko endemičnih vrst. Podzemna reka se ponaša kar z devetimi različnimi vrstami netopirjev.

Prihod na plažo v bližini podzemne reke

Izlet se je začel zgodaj zjutraj, že ob 6:15 je prišla po naju prijazna vodička in mini kombi. Čakala nas je 1,5 h dolga vožnja do Sabang pokrajine/mesta, kjer smo se vkrcali na čoln, ki nas je peljal do obalnega vhoda v podzemno reko. Vožnja s čolnom je trajala 20 minut. Iz plaže nas je čakalo 10 min hoje po džungli po leseni potki, kjer smo ravno srečali trop opic, ki zelo rade ropajo turiste.

Na Filipinih živijo opice javanski makak (dolgorepi makak), ki imajo resnično dolge repe. Opice so manjše postave, svetlo rjave barve z belimi lisami okrog oči. Živijo v tropih in so bojda zelo nevarne, naša vodička se jih je neizmerno bala. To je edina vrsta opic, ki živi na Filipinih. Prehranjujejo se večinoma s sadjem in listjem, občasno pa oropajo kakšnega turista. Ropajo samo zaradi tega, ker jih Filipinci hranijo in tako opice vedo, da tam kjer so ljudje je tudi hrana.

Na izlet do Underground River se lahko odpravite tudi iz El Nida ali iz Port Bartona. Na agencijah v obeh krajih ponujajo izlete. Lahko pa si organizirate prevoz v Sabang in preživite nekaj dni tam, ob morju in na obrobju nacionalnega parka.

Vstop v Underground River

Prispeli smo na drugo stran peščene plaže kjer se reka steka v morje. Takoj smo opazili odprtino v skali, ki je bila naš vhod. Tukaj se ves čas mešata sladka in slana voda. V podzemno reko v jami, so nas peljali s čolnom na vesla. Vsi smo dobili tudi avdio vodiča, tako da smo lahko poslušali vse zanimivosti o jami. V jamo se je možno peljati le nekaj km, nato pa se po isti poti vračate tudi iz jame. Vožnja traja 45 min. Če se odločite za privat izlet, ki ga morate en teden prej rezervirat in tudi več plačat, vas zapeljejo še malo globje v jamo.

Izlet v Underground River

Nama je bila jama zelo všeč. Nikakor ni podobna naši Postonjski jami, saj nima toliko stalaktitov in stalagmitov, vendar ima druge neverjetne formacije, ravno odrezane robove, kapnike, ki se razlivajo po stropu, stalaktite in stalagmite, ki so popolnoma drugačni kot naši, ogromno kupolo iz stalagmita in celo sveto družino, kot so jo poimenovali narejeno iz kapnikov. Dejansko res malo spominja na naše jaslice. V delu jame se nahaja tudi ogromen prostor z ravnim stropom, ki je čisto bel. V zadnjem delu je tržnica, ker so poimenovali vse skulpture po sadju, nekatere res spominjajo na banano, na cvet banane ali na korenček.

Najbolj fascinantni so bili netopirji. V jami jih je spalo več kot 10 000, zato je pomembno, da ste zelo tiho, ko ste v čolnu in opazujete. V jami živi kar 9 različnih vrst netopirjev, od česar sta dve vrsti endemični. V predelu jame boste videli tudi en kup netopirjevih iztrebkov – guano, ki ga je tukaj prepovedano zbirati, saj je zelo pomemben za oblikovanje kamnitih formacij.

Po isti poti smo se vrnili iz jame. Tukaj sva ponovno srečala opice in ogromne kuščarje (varane), ki se zadržujejo v tem predelu, ker jih hranijo.

Sabang

Vrnili smo se v Sabang, kjer smo imeli v tamkajšnji restavraciji kosilo. Imeli smo all you can eat buffee, tako da sva poskusila seveda riž, tanke rezance, bananin čips, lignje, piščanca in svinjino narezano na koščke, zavitki z mletim mesom in zelo ne dobre sladice v obliki želeja. Zelo dobri pa so bili bananini mufini. V vsaki takšni restavraciji imajo napisano, da če pustiš hrano na krožniku, moraš plačat še enkrat ceno porcije. Dejansko še nisem videla, da bi kdo res to plačal, v bistvu je samo napisano.

Nadaljevanje izleta po željah

Po kosilu smo imeli možnost, da gremo nazaj v Puerto Princeso, ali da gremo na največji zip line v tem območju, ki je stal še dodatnih 450 PHP (7.7 €) na osebo ali če te dajo v Superman pozicijo 750 PHP (12.8 €), na izbiro pa smo imeli še 20 min oddaljeno jamo Ugorok. Izbrali smo jamo. Ta jama mi je bila zelo všeč, pa ne zato ker bi imela neke lepe kapnike (dejansko jih sploh ni), ampak zato ker je bila kar avanturistična izkušnja. Za jamo smo plačali 100 PHP (1.6 €) na osebo, dobili smo čelado, ki je res nujno potrebna in bele rokavičke, da ne uničiš kapnikov, ki jih ni.

V bistvu si jamo lahko prestavljate kot ogromno skalno razpoko po kateri so naredili malo stopnic in en del, ki ga morate preplezati. Na vrhu je podest z razgledom in možnostjo mini zip lina, ki stane 250 PHP (4.3 €). Na vsak način hočejo prodat ta zip line, ampak ni obvezen, saj se lahko po isti poti vrnete nazaj. Plazili smo med res zelo ozkimi špranjami, tako da so imeli obilnejši in večji ljudi kar nekaj težav, da so lahko nadaljevali pot. Ko plezate po steni, vas tudi slikajo, to sliko lahko potem kupite za 150 PHP (2.6 €). S tem sva zaključila najin izlet, ki nama je bil zelo všeč.

Puerto Princesa; Izlet v Honda Bay

V Puerto Princesi na agenciji (nahaja se na cesti Rizal Ave, malo naprej od Kinabuchs Grill and Bar) sva kupila še izlet za Honda Bay, najceneje sva ga dobila za 1200 PHP (20.5 €) na osebo. Doplačati je potrebno še ekološko takso, ki tukaj stane 150 PHP (2.6 €) na osebo. Midva sva jo imela že od prejšnjega dne. V vsakem kraju na Palawanu vam ekološka karta velja 14 dni. Prebrala sem veliko tujih blogov in vsi usmerjajo turiste na Corazon Travel & Tours, ker naj bi bili najcenejši in najboljši. Tudi midva sva šla povprašat za izlet za Honda Bay; ponudili so nama 1800 PHP na osebo, kar je 600 PHP (10 €) več.

Island Hopping Honda Bay

Zjutraj so naju pobrali pred hotelom, peljali smo se pol ure do Honda Bay pristanišča (Puerto Princesa North Road, Sta. Lourdes Tagbanua, Puerto Princesa). V pristanišču smo se vkrcali na našo ladjico, na izletu nas je skupaj bilo 10. Vodič nam je po poti razložil potek izleta, hkrati pa želel prodati vse možne pripomočke, kot npr.: ovitke za telefone, opremo za snorkljanje, vodo in čevlje za hojo po vodi, ker imajo v Honda Bay nevarne ribe, z ugrizom katerih se lahko zastrupite. Če mene vprašate, nakladanje, samo da prodajo. Midva sva si vzela samo opremo za snorkljanje, ki ni bila vključena v ceno. Na osebo za opremo sva plačala 150 PHP (2.6 €).

Če nimate toliko časa v Puerto Princesi, predlagam, da Island Hopping v Honda Bay izpustite. Ne zato, ker izlet ne bi bil v redu ali, ker ne bi bilo lepo v Honda Bay, ampak zato ker je Underground River veliko bolj edinstven in doživet izlet, prav tako Island Hopping v El Nidu in v Port Bartonu.

Honda Bay postojanke

• 1. POSTOJANKA: Cowrie Island

Cowrie Island je prečudovit otoček z belo mivko, s številnimi hiškami, ki nudijo senco, z dvema restavracijama in z veliko prostora pod palmovi drevesi. Mi smo bili praktično sami na tem otoku, saj so ga popolnoma izpraznili, zaradi slabe vremenske napovedi.  Nama je bil otok zelo všeč, tudi prazen, ampak morje žal ni bilo tako lepo, saj je bila voda precej razburkana in polna trave. Mislim, da zaradi slabšega vremena in večjih valov.

• 2. POSTOJANKA: Luli Island

Luli Island je presihajoč otok. V času plime je v celoti poplavljen in ga ne morete obiskati. V dopoldanskem času lahko opazujete, kako ga voda zaliva in kako se otok manjša. Tukaj si lahko ogledate tudi ogromen in prečudovit nasad mangrov. Luli Island je res vreden ogleda, saj ne vidite vsak dan kako voda zavzema otok. Na Luli Island smo imeli tudi zelo dobro buffet kosilo: riž, tajske rezance, piščanca, govedino v omaki, lignje v sipini omaki, lubenico, banane in številne sladice.

• 3. POSTOJANKA: Umetni koralni greben

Filipinci so iz lesa zgradili umetni otok, s katerega se lahko odpravite na ogled popolnoma uničenega koralnega grebena. Tukaj namreč zelo intenzivno hranijo ribe, tako da so zelo velike, voda pa je neizmerno onesnažena zaradi vsega kruha in riža, ki ga zmečejo v vodo. Ribe se ne hranijo več na koralnem grebenu in delno propada tudi zaradi tega. Vodič vas bo na začetku izleta vprašal, če želite na koralni greben ali na Star Fish otok, vsekakor se odločite za otok in se izognite temu koralnemu grebenu.

Umetni otok, ki omogoča snorkljanje na koralnem grebenu

Obiskali smo le dva otoka in en koralni greben, izlet pa se je zaključil že ob 15 h. To je bil najbolj skop in najkrajši izlet. Je bil lep in zanimiv, ampak definitivno bi morala biti nižja cena glede na dolžino izleta.

Puerto Princesa: Bakers Hill

Odpravila sva se tudi na Bakers Hill (Puerto Princesa South Road, Puerto Princesa), ki je iz centra Puerto Princese oddaljen 7 km (18 min). Do Bakers Hill si lahko najamete skuter, ga dobite za 400 PHP (6.8 €) za cel dan ali pa si najamete tricikel, ki vas pelje do tja, tam počaka in odpelje nazaj. Midva sva se odločila kar za tricikel, za katerega sva plačala 400 PHP.

Uživanje v sladkanju na Bakers Hill

Bakers Hill je nekakšen park, ki združuje mini živalski vrt, mini botanični vrt s številnimi razgledi, igrali za otroke, številnimi restavracijami, lokali in s slaščičarno, po kateri je Bakers Hill tudi najbolj znan. Midva sva se sprehodila po parku in uživala v razgledih, poslikala sva se tudi pri risanih junakih in drugih skulpturah, ki krasijo park. Bakers Hill je zelo znan tudi po odlični sladici hopia, ki sva jo midva poskusila z mungo fižolom. Poskusila sva še ultra čokoladen muffin in še neke mini krofe s smetano in naribanim sirom.

Bakers Hill je kot drug svet zagrajen od ostalega resničnega življenja. Kot da ste Alica v čudežni deželi. Da bi se samo zaradi Bakers Hill odpravili v Puerto Princesa, se ne splača. Če ostanete vsaj en dan v Puerto Princesi, potem priporočam, da si ogledate tudi Bakers Hill, saj je to izlet, ki ga lahko zaključite v eni uri.

Puerto Princesa: Underground River in Honda Bay je bilo čudovito tridnevno potovanje in raziskovanje otoka Palawan. Naslednji dan sva se odpravljala že na drug otok – Cebu. Preberi si več o najinem potovanju na Cebu in Oslob. Če te zanimajo vsi ostali dnevi najinega potovanja si preberi prispevek: FILIPINI POTOVANJE – 3 tedenski plan potovanja.

The post Puerto Princesa: Underground River in Honda Bay appeared first on Strani Sveta.

Island Hopping v Port Barton

Ob 17 h popoldan sva se iz El Nida s kombijem odpravila proti Port Barton. Vožnja je stala 500 PHP (8.6 €) na osebo in trajala 3h za 162 km. Midva sva si vozovnico kupila že en dan prej na turistični agenciji v El Nidu. To je bil zadnji prevoz, ki ga ponuja le malo agencij. Prvi kombi, ki gre v Port Barton je ob 8 h, drugi pa ob 13h. Lahko pa se zjutraj odpravite tudi z avtobusom v Port Barton. Odpravite se na El Nido Transport Terminal (Rizal St, El Nido, Palawan), saj se tukaj nahajajo vsi kombiji in avtobusi.

Zaradi tega se je splačalo v Port Barton

Težave pri transportu iz El Nida v Port Barton

Nekaj do 17 h sva prispela na terminal v iskanju kombija, ki naj bi naju peljal v Port Barton. Po pol ure spraševanja šoferjev sva ugotovila, da naju nihče noče peljat, ker sva bila edina. Tako dolgo sva vztrajala, da morava v Port Barton, da naju je vzel zraven kombi, ki je peljal v Puerto Prinecesa. Šofer nama je rekel, da naju bodo odložili na križišču Port Barton – Roxars Rd.

Res so naju odložili, tam pa naju je čakal tricikel in en kup Filipincev, ki so nama ponujal tricikel. Nato je prišel Filipinec in rekel koliko denarja so nama dali za vožnjo. V El Nidu nama je en Filipinec vrnil 300 PHP od prevoza in rekel, da je to dovolj za tricikel. Seveda ni bilo. Ta, ki naju je peljal s triciklom je hotel 300 PHP na osebo in še extra 200 PHP ker je bila noč. Tako sem bila sita izsiljevanja, ampak ker sva ostala sredi ničesar, nisva imela druge izbire.

Peljal naju je tretji Filipinec. Tricikel je razpadal, imel je slabo luč, čez prednjo plastiko se ni več videlo čez. 23 km smo se vozili več kot eno uro, ker smo se vmes ustavljali, ker voznik nič ni videl. Vozili smo po “makedam” cesti, ki jo ne večih območjih popravljajo, seveda brez oznak. Vsaka čast šoferju, da je zvozil to pot v temi, ker jaz osebno nisem nič videla. Midva sva bila na triciklu ponoči, sredi džungle, brez signala s Filipincem, ki ne zna ali noče govoriti angleško. Priznam, da so me popadle negativne misli, saj sem razmišljala, da se nam bo tricikel pokvaril, ali da ne bomo prišli v hrib, pomislila sem tudi, da naju bodo oropali. Načeloma nimam nikoli pomislekov glede ljudi, ampak tokrat zaradi vse “nategancije”, ki sva jo doživela,sem pomislila tudi na to.

Prihod v Port Barton

Seveda je bilo na koncu vse super in danes ostaja opisano doživetje le sladek spomin na Filipine. Kar me še danes jezi, je to, da sem preplačala 500 PHP za prevoz. Vsekakor vam priporočam, da se na pot iz El Nida v Port Barton odpravite od 8 ali 13 h. Za Port Parton je takšna kombinacija kombija in tricikla stalna praksa, kar je vse lepo in prav, če to doživljate čez dan.

Kombiji po Palawanu so idealna rešitev, saj so hitrejši kot avtobusi, slaba stran je ta, da zmeraj čakajo, dokler niso do vrha polni s potniki. Po vseh pravilih naj bi v mini kombi šlo 9 ljudi in šofer, na Filipinih jih gre 14 in šofer. Enako velja tudi za ladje s katerimi vas peljejo na Island Hopping. Ne bodo izpluli, dokler ne bo polna.

Nastanitev Port Barton

Rezerviran sva imela “bungalov” v Le Cou de Tou Village Resort, kjer naju je sprejela zelo prijazna gostiteljica. Dobila sva res zelo lepo hiško (bungalov) z zelo zeleno okolico. V bungalovu je ogromna postelja z normalnim straniščem in tušem brez tople vode. Pred bungalovom sva imela še majhno teraso z mizico in s pogledom na skupni vrt. Zajtrk sva imela na skupni terasi. Gre za bolj zasebno in umirjeno nastanitev. Za dve nočitvi z zajtrkom za dve osebi sva plačala 34 €.

Island Hopping v Port Barton

Ker sva tako pozno prispela v Port Barton sva že preko maila kontaktirala osebo, ki sva jo našla ne redki spletni strani, ki ponuja Island Hopping. Najin kontakt je bil Jake Bonita, ki naj bi naju prišel iskat naslednji dan pred deveto. Prepričana sem bila, da bo prišel, saj še nisva nič plačala. Če ne plačaš, zmeraj pridejo pote, ampak očitno sva se motila. Naslednji dan z najinim kontaktom Jake ni bilo nič, čeprav je zgledala zelo obetavno, saj nama je že zjutraj pisal.

Plaža v Port Barton in začetek Island Hopping

Nekaj čez 9 h sva se odpravila do plaže in poskusila srečo, če naju še kdo vzame na ladjico. Seveda ni bilo problema, takoj sva dobila ladjico in vodiča, ki je zelo dobro govoril angleško. Odpravila sva se na Tour A, plačala sva 1200 na osebo plus 50 PHP ekološke takse.

Island Hopping v Pord Barton – Tour A

Izlet je bil fenomenalen. Tukaj so otoki popolnoma drugačni kot v El Nidu, saj niso kraški, ampak so otoki poraščeni s palmami in tropskim drevjem. V El Nido so otoki visoke skale na katere ni dostopa, v Port Bartonu so otočki nižji in ravni, obkroža pa jih bela mivka. Ponovno sva imela odlično ekipo, na čolnu nas je bilo samo 6. Port Barton je resnično manj turističen, zato tudi na Island Hoppingu ni toliko ljudi. Praktično smo bili sami sredi oceana.

• 1. POSTOJANKA: Star Fish

Najprej smo se ustavili na Star fish otoku, kjer je bilo še največ turistov. Otok ni nič posebnega, ampak ker je voda tako nizka je tudi zelo topla, kar ustreza velikim oranžnim morskim zvezdam in mini meduzam, ki baje ne opečejo. Meni je bilo neverjetno opazovati morske zvezde, saj jih še nikoli nisem videla v naravi.

Opazovanje skrivnostnih morskih zvezd

• 2. POSTOJANKA: Turtle island

Naslednji otok je bil Turtle island, kjer smo celo videli želvico v vodi, kako beži pred nami. Snorklanje in plavanje za želvico je bilo zabavno, dokler se ni nek Filipinec postavil pred njo in ji zatrl pot, tako da je boga revica kar obstala tam. Cel ta “šov” so naredili zaradi petih Kitajcev, ki niso znali plavati, da so lahko videli to želvo.

• 3. POSTOJANKA: Smart Island

Tretji otok je bil Smart Island, kjer smo imeli božansko kosilo. Riž, lignje, svinjino, sočno zelenjavo v sladki omaki, rumeno lubenico in banane. Kosilo so nam pripravili kar na otoku mi pa smo imeli čas za kopanje v turkizni vodi in belem pesku. Na enem delu plaže je bila tudi nameščena gugalnica za uživanje na sončku ali za kakšno dobro “fotko”. Na tem otoku smo se zadržali kakšno uro. Prodajajo tudi pivo za 50 PHP (0.85 €).

Uživanje na prečudovitem Smart otoku

• 4. POSTOJANKA: Lagoon Reef

Na Lagoon Reef smo snorkljali na koralnem grebenu. Koralni greben je bil zelo lep, ampak del koral je bil polomljen, saj je gladina morja zelo nizka. Tukaj je bilo kar nekaj ribic, ogromnih školjk in drugih morskih organizmov, ki živijo na koralnem grebenu, ampak ni bilo tako pisane druščine kot je za pričakovat na koralnem grebenu.

Snorkljanje na koralnem grebenu Port Barton

• 5. POSTOJANKA: Twin Island

Twin Island je naravnost prečudovit. To sva dva mala otočka, eden je v privat lasti, na katerega ne morete, na drugega pa se lahko odpravite. Otočka sta povezana s pasom mivke, voda tukaj pa vam je le do gležnjev, kot nekakšen topel bazenček sredi oceana. Otok, na katerega lahko greste, poraščajo mangrove. Na tem otoku lahko
tudi kupite pivo za 70 PHP (1.2 €) in ga spijete v eni izmed visečih mrež, ki krasijo ta otok. To je bila verjetno moja najlepša postojanka, saj je ta kraj res nekaj posebnega. Če je le možno ga obiščite.

• 6. POSTOJANKA: Koralni greben

Zadnja postojanka je bil ponovno koralni greben, tako da sva se za ta dan res nagledala koral. Tukaj je bilo več koral in tudi več rib, zopet pa je bil del koral uničen, saj je voda res zelo plitva in mimogrede zadeneš koralo. Filipinci sicer trdijo, da se določene korale niso bile sposobne prilagoditi spremembi temperature, ampak mislim, da smo veliko tudi uničili turisti. Filipinci so zelo ozaveščeni, kar me preseneča, zato te povsod opozarjajo, da se ne dotikaj npr.
morskih zvezd, koral,.., a potem vidiš turiste, ki se jih dotikajo. Res ne razumem zakaj?

Z izletom smo zaključili že ob 15:30, saj razdalje med otoki niso tako ogromne. Popoldan sva imela čas, da sva še malo raziskala Port Barton.

Slika , ki prikazuje še druge možnosti izletov, A, B in C ture so najbolj popularne

Port Barton

Port Barton je majhno in ljubko mestece ob morju. Ne morem reči, da je popolnoma ne-turistično, vendar je veliko manj kot El Nido. Ulice niso asfaltirana, ampak so iz zemlje, hiške so v zelo slabem, prav tako določene restavracije. Spet, druge restavracije in lokali v Port Bartonu pa so narejeni izključno za popotnike, kot npr.: Mabuti. Eat & Chill (Risal St, Port Barton, San Vicente), kjer sva za eno kavo plačala 100 PHP (1.6 €). Lokal je kot nekakšna sproščujoče hiška na drevesu.

Sprehodila sva se tudi po številnih ulicah v Port Bartonu in opazovala okolico. Port Barton je dejansko sestavljen iz nekaj hišk, nekaj restavracij, nekaj hostlov in zasebnih hotelov ter iz neskončno dolge plaže, na kateri se ponovno nihče ne kopa.

Proti večeru sva se odpravila v lov za normalno restavracijo, kjer bi dobila večerjo. Sprehodila sva se ob plaži Port Bartona in bila zelo presenečena, da je plaža zvečer tako zelo turističen. Na plaži so vse lepe in ogromne restavracije. Bilo jih je toliko, da se nisva znala odločiti, v katero bi šla.

Na koncu sva se odločila za Happy bar, ki je lokalna restavracija narejena za turiste. Imajo res fenomenalno hrano in ogromne porcije. Jedla sva pečeno tuno, ki je bila najboljša kar sem jih kadarkoli jedla, zraven sva dobila še riž in česnovo-pomarančno omako ter zelenjavni curry. Vse je bilo res neverjetno dobro. Pila sva še pivo San Miguel Pilsner, ki je bil ena plus ena gratis. Za vse skupaj sva plačala 675 PHP (11.6 €). V to ceno je bila vključena tudi predstava Filipinca, ki je plesal z ognjem in ga požiral, nato pa si se lahko še slikali z njim in njegovimi ognjenimi rekviziti.

Naslednja destinacija je Puerto Princesa

V Port Bartonu sva se zadržala en dan in pol. Vse se je vrtelo okrog Island Hopping v Port Barton. Pot sva nadaljevala v Puerto Princesa – glavno mesto otoka Palawan. V Port Bartonu sva si kupila vozovnice za kombi do Puerto Princese. Za dve vozovnici sva dala 700 PHP (12 €). To je normalna cena, lastnica hotela nama je rekla, da hoče 1000 PHP in tudi nekatere agencije imajo napisano 50o PHP ali 600 PHP na osebo. Agencija pred hotelom Le Cou de Tou prodaja za 350 PHP na osebo. O ostalih dnevih potovanja si preberi prispevek Filipini potovanje- 3 tedenski plan potovanja. 

The post Island Hopping v Port Barton appeared first on Strani Sveta.

OTOK PALAWAN: EL NIDO FILIPINI

Na Palawan sva letela iz Manile z letalsko družbo Cebu Pacific. Let je trajal eno uro in pol, pristala sva v Puerto Princesi. Let naju je stal 62 € za dve osebi. Let sva rezervirala en mesec pred potovanjem. Takoj na letališču v Puerto Princesi so nama filipinski šoferji že ponujali prevoze do El Nida, ki je najbolj znano mesto na Palawanu, nahaja pa se na severu otoka. Iz Puerto Princesa v El Nido vozi avtobus ali mini kombi. Midva sva se odločila za mini kombi, saj vas pelje direktno iz letališča v El Nido. Mini kombi na osebo stane 500 PHP (8.4 €). Za ceno lahko barantate. Vožnja traja 5 h – 6h, saj prevozite 270 km.

Lahko se do El Nida odpravite tudi z avtobusom, ki je cenejši, vendar vožnja traja več časa. Avtobus pelje iz San Jose Terminala, ki se nahaja 5 km stran od letališča. Iz letališča do terminala najlažje pridete s triciklom. Normalna cena za tricikel je med 100 in 150 PHP (potrebno je barantanje). Avtobus (Roro bus ali Cherry bus) do El Nido vozi 6 do 7 h, vožnja na osebo pa stane 380 – 480 PHP (6.5-8.2 €).

Pot v El Nido Palawan

Ob 8 uri zjutraj sva prispela v Puerto Princesa. Kako sva izstopila iz letališča so nama že ponudili prevoz do El Nido. Najprej so naju z avtom peljali kakšnih 10 min do glavnega kombija, nato pa sva se s kombijem vozila še 5 h in 30 min do El Nida. Pot do El Nida je fantastična, vozite se po zelo ovinkasti cesti med naravo, vsake toliko pa se ob cesti pojavi manjša strnjena vasica s šolo. Celoten otok je gosto posejan s tropskim drevjem, cesta na določenih predelih poteka blizu morja, tako da vas celotno pot spremlja čudovita narava.

Vožnja iz Puerto Princesa v El Nido

S kombijem smo se ustavili enkrat v bližini mesta Roxas v restavraciji ob cesti, kjer si lahko naročite nekaj za jest ali za popit. Ob 14h sva prispela v El Nido, na glavno postajo kombijev, ki je 1 km oddaljena od centra mesta El Nido. Midva sva se odločila, da do hotela Rockinnest Hotel El Nido vzameva kar tricikel, za katerega sva plačala 100 PHP (1.7 €), veliko preveč, ampak nisva barantala.

El Nido Palawan

El Nido sestavljajo številne uličice, ki so zelo prometne, na njih se gnetejo preštevilni tricikli. Na ulicah je ogromno ulične hrane, ljubkih restavracij in kafičev. Sprehodila sva se tudi do plaže Mina Grande. Ugotovila sva, da na plaži ni ničesar, razen čolnov in, da plaža sploh ni primerna za kopanje. Tudi zelo dolga peščena plaža v El Nidu ni primerna za kopanje. Tukaj se nihče ne kopa, saj naj bi vse hiše ob plaži imela napeljano kanalizacijo v morje, tudi domačini se ne kopajo, hkrati pa so na plaži samo številni čolni, ki vozijo do otokov.

El Nido je manjše turistično mestece, ki vso pozornost posveča Island Hoppingu, kar pomeni, da morate na izlete iz El Nida, ker v samem El Nidu veliko za počet. Prav tako v El Nidu pozabite na barantanje, midva sva vsaj na 7 agencijah povprašala za izlete. Vsi imajo enako ceno: Tour A stane 1200 PHP + 200 PHP za vstop na Small ali Big lagoon + 200 PHP je okoljska taksa, ki vam velja 14 dni v El Nidu. To pomeni, da če naredite dve turi, samo enkrat plačate to takso. Torej Tour A skupaj za osebo stane 1600 PHP (27.4 €).  Tour C stane enako. Tour A in Tour C sta tudi najbolj zanimivi turi, ki ju vzame večina obiskovalcev.

Zelo mi je bilo všeč kako skrbijo za smeti, veliko krat smo bili opozorjeni, da ne smemo odlagat smeti, da ne smemo nabirati školjk in drugih naravnih stvari. Tudi v El Nidu se zelo izogibajo plastiki, ulice so čiste in vsi zelo lepo skrbijo za čistočo. Šli so celo v takšno skrajnost, da so slamice iz papirja in ne iz plastike.

El Nido Palawan restavracije in lokali

• Restavracija Oceane Brew (Real St, Barangay Buena Suerte, El Nido), kjer sva za dve pivi, zelenjavni curry in thai piščanca plačala 620 PHP (10.6€). Obema je bila hrana zelo všeč.
• Našla sva tudi simpatičen lokal Roof Top (Barangay Buena Suerte, El Nido), ki je kot nekakšna hišica na drevesu. Ustavila sva se na pivu, malo pivo Red Horse stane 80 PHP (1.4 €).
• Pizzerija Altrove (Barangay Buena Suerte, El Nido), ki jo je ustanovil Slovenec. Pojedla sva eno pico, za Filipine verjetno presežek za Evropo pač pica. Za eno pico in dva piva dva plačala 450 PHP (7.7 €).
• Stojnica s smootiji Erland. Za dva smootija sva plačala 180 PHP (3.1 €).
• Restavracija Happiness Beach Bar (Serena St, Barangay Buena Suerte, El Nido), ki je bila res nabito polna, ljudje so čakali na ulici za mizo. Midva sva si zaželela samo kave, za dve kavi americano sva plačala 260 PHP (4.4 €).
• Restavracija Mama Chery fast food v bližini Napcan Beach. Ustavila sva se na hamburgerju in Coca-Coli, za kar sva plačala 185 PHP (3.1 €). Bilo je dobro vendar so bile premajhne porcije.
• Restavracija Hut Spot Food House (Rizal St, El Nido). Za vege curry in chichen curry ter dva piva sva plačala 500 PHP (8.5 €). Hrana ni bila presežek, ampak sva se najedla, sedela sva v zgornji etažo s pogledom na glavno divjo ulico El Nida.

Island Hopping El Nido Palawan

Midva sva si izlet za Island Hopping rezervirala en dan prej, tudi vam to svetujem, saj vas naslednji dan zjutraj že pridejo iskat in vas odpeljejo do čolna. Rezervirala sva si turo A, ki vključuje Small ali Big lagoon. Povedali so nama, da na Big lagoon ne moreva, saj jo občasno zaradi turistov zaprejo. Ponudili so nama Small lagoon. Na koncu so nama sporočili, da tudi na Small lagoon ne moreva, zato sva se potem odločila, da greva kar na turo C.

Zakaj sta Small lagoon in Big lagoon občasno zaprti, je zaradi morskih tokov in zaradi prevelike gneče. Po pogovoru z drugimi popotniki, ki so naredili turo A in C, so nama povedali, da sva se prav odločila za turo C, saj je A preveč nagužvana. Zdaj, pa ne vem ali so govorili resnico ali so nama to dejali iz sočutja.

Potek Island Hoppinga El Nido – tura C

Island hopping traja od 9h zjutraj pa nekje do 17 ali 17:30. Napisano je sicer do 16, ampak pri nas se je zgodilo, da smo kar malo podaljšali. Midva sva si Island Hopping rezervirala kar v najinem hostlu. Ob 9 zjutraj so naju pobrali pred hostlom, šli smo do agencije RR Tours, kjer smo dobili masko za snorklanje in brisačo. Nato smo se podali do čolna. Na čolnu nas je bilo okrog 15, bili smo super ekipa, tako da smo super zabavali. Najboljši je bil vsekakor vodič, ki ga nikoli ne bomo pozabili zaradi njegovega Ulalala konec vsakega stavka. Našo posadko je sestavljalo pet Filipincev: naš zabavni vodič, krmar, pomočnik pri usmerjanju čolna, predvsem takrat, ko smo mogli izpluti ter dva kuharja, ki sta nam pripravila neverjetno dobro kosilo. Več o ostalih turah si preberite na tej povezavi.

• 1. POSTOJANKA: Matinloc Shrine

Matinlock Island je nekakšen verski otok z zgrajeno kapelico. Za ta postanek sva morala doplačat 100 PHP. Če bi se lahko odločila še enkrat, ne bi, saj dejansko plačate samo za razgled, ki je iz skale, na katero se povzpnete. Je pa res, da je razgled fenomenalen. Ostalo kar je na otoku, je vse zapuščeno.

Razgled na morje iz otoka Matinloc Shire

• 2. POSTOJANKA: Secret Island

Že ime otoka pove, da je otok zelo skrit in nedostopen z ladjo. Do otoka se pride le s plavanjem skozi ozko ožino v skali v času oseke. Priporočam, da si kupite plastičen ovitek za telefon, saj drugače ne boste imeli nobene slike s tega otočka. Ko preplavate ožino pridete dejansko do nekakšne lagune s turkizno vodo in mivko, ki je obkrožena s kraškimi visokimi skalami, poraščenimi z nizkim drevjem. Na tej laguni smo se zadržali 45 min.

• 3. POSTOJANKA: Tapiutan Island – Star Beach

Na tej čudoviti plaži smo imeli buffet kosilo na plaži. Kosilo sta nam kuharja spekla kar na ladji in potem so ga po vodi prinesli na plažo. Mizo smo ves čas vozili s sabo na strehi čolna. Za kosilo smo imeli ogromno ribo, lignje, piščanca, neke piščančje vratove v omaki, pasiran jajčevec, riž, narezane kumare, ananas, lubenico in mini banane. Tudi tukaj smo se zadržali 45 min. Na plaži vam Filipinci iz čolnov prodajajo hladno pivo, kokos in Coca-Colo.  Midva sva si kupila pivo, ki je bilo precej drago – 100 PHP za malo pivo.

• 4. POSTOJANKA: Hidden Island

Naslednja postojanka je bil Hidden Island do katerega morate v čevljih za vodo ali v svojih japonkah. Prav tako, če želite telefon zraven, je potrebna plastična vrečka. Zopet gre za prečudovito laguno s turkizno vodo, ki je od ostalega oceana predeljena s tanko kraško steno. Le pot do lagune je ostra, saj morate čez uničene ostre koralnega grebena, ki vas lahko poreže po nogah, zato je obutev res nujno potrebna.

• 5. POSTOJANKA: Helicopter Island

Naša zadnja postaja je bil Helicopter Island, ki ima celo majhen bar, kjer lahko kupite pijačo in jo spijete na plaži. Na Helicopter Island izkoristite tudi možnost snorklanja in opazovanja koralnega grebena. Na začetku je greben kar uničen, saj je tako nizka voda, da z lahkoto pohodiš korale, na globini pa se začne zelo lep koralni greben. Ne morem reči, da je najlepši koralni greben kar sem jih videla, ampak je lep in če ste že na Helicopter Island le izkoristite priložnost.

Island Hopping v El Nido je res posebno doživetje, saj je arhipelag otočkov v Bacuit Bay dejansko edinstven. Nemogoče je pozabiti vse možne kraške formacije otokov in sten, ki delijo lagune od morja. Bacuit Bay zajema 45 čudovitih kraških otokov, lagun, kraških sten v kombinaciji s kristalno čisto turkizno barvo morja.

Nastanitev v El Nido

El Nido je zelo majhna vasica, ki je ravno prav turistična. Midva sva si Rockinnest Hotel El Nido hotel rezervirala že v naprej, saj nisva želela izgubljati časa z iskanjem nastanitve. Za dve noči, z zajtrkom za dve osebi, sva plačala 34€. Soba je odlična, z mrežo na oknih, tako da ni komarjev, prav tako je zelo prostorna in čista. Lokacija hostla je fenomenalna, saj je v samem centru El Nida.

Najem skuterja v El Nido

Skuter sva najela kar v hostlu, za cel dan (dejansko od 6 do 18 h). Stal naju je 500 PHP (8.5 €). Našla sva tudi za 400 PHP v eni stranski ulici, ampak je že imel vse skuterje zasedene.

Duli Beach

S skuterjem sva se peljala proti severu, najprej do plaže Duli Beach. Potrebovala sva skoraj eno uro zaradi zelo slabe ceste. Vsaj polovica poti ni asfaltirana, ampak je dejansko pesek in ostri kamni. Cesta ves čas vijuga s številnimi vzponi in padci. Midva sva na začetku poti celo razmišljala, da bi obrnila, saj nisva bila prepričana, če bova s skuterjem prišla nazaj čez klanec. Na koncu sva tvegala, za kar si bom hvaležna celo življenje, saj sva odkrila neverjetne plaže. Skuter je prestal hrib brez problema.

Svetujem, edino da si vzamete zraven očala in neko krpo za čez usta, zaradi prahu. Na tej poti, vsaj zjutraj nisva srečala nobenih turistov in tudi domačinov je bilo zelo malo. Na Duli beach sva bila praktično popolnoma sama, pred nama pa neskončna peščena plaža s turkizno barvo morja.  Na plaži je mreža za igranje odbojke, rabite pa svojo žogo. Na plaži je tudi čudovit bar, kjer sva se ustavila na pivu, ki je stalo 50 PHP (0.85 €).

Verde Beach

Pot sva nadaljevala še bolj proti severu, do Verde Beach, ki nama je bila še bolj všeč, s peščenim otočkom sredi morja. Ta plaža je neskončna, ampak zapuščena. Tukaj ni ničesar, tako da si vzemite svojo hrano in pijačo, če želite tukaj ostati več ur. Iz Verde Beach lahko po plaži pridete tudi do Mariposa Beach, ki je enaka Verde beach, s tem da sta plaži malenkost ločeni s palmovci. Obe plaži krasijo visoke palme, tako da je slika plaže res kot slika na razglednici.

Napcan Beach

Iz Verde Beach sva se začela vračati nazaj proti El Nidu, najina vmesna postaja je bila slavna Napcan Beach. Tudi Napcan beach je fenomenalna in v času najinega obiska na njej ni bilo veliko ljudi. Napcan beach je popolnoma turistična plaža z organiziranim parkiriščem, ki stane 30 PHP, s številnimi lokali in ležalniki na plaži. Plaža je neskončna, voda pa je bila ravno prav globoka in topla, primerna tudi za otroke. Midva sva se ustavila tudi v lokalu na plaži, na pivu. Pivo San Miguel stane 50 PHP.

Slavna Napcan Beach

Težave na poti

Na poti do Napcan Beach se je začela najina nesreča, ki se je vlekla cel popoldan. Povozila sva ogromen žebelj, ki nama je predrl zračnico kar na dveh koncih. Imela sva srečo, da je bil v bližini vulkanizer, ki je res na zelo staromoden način “zaflikal” zračnico, brez da bi odstranil kolo skuterja. Celotno je tudi preveril v vodi, če spušča ali ne. Popravilo je trajalo 1h, stalo naju je 150 PHP (2.6 €). Ta možakar nama je omogočil, da sva lahko sploh prišla na Napcan Beach.

Iz Napcan beach sva želela še na Caalan beach, ki je v bližini El Nida, ampak nama usoda ni bila naklonjena, saj nama je ista zračnica zopet spustila. Ker je na tej poti vsaka druga hiša vulkanizer, so nama tokrat dali novo zračnico s katero sva potem prišla v El Nido, nisva pa imela več časa za plažo. To popravilo naju je stalo 250 PHP (4.3 €). Želela sva tudi na Seven Commandos Beach in Las Cabañas Beach, vendar nama zaradi dveh nezgod ni uspelo.

Popravilo zračnice na res zelo staromoden način (škoda, da ni dlje zdržala)

Otok Palawan: El Nido Filipini je članek o dvodnevnem raziskovanju El Nida in okolice. Žal nisva imela dovolj časa, da bi se lahko odpravila na dve različni turi Island Hoppingov. Če bi imela še dodaten dan, bi se zagotovo odpravila še na otok Coron, ki je po mnenju mnogih popotnikov eden izmed najlepših otokov Filipinov.

Midva sva najino pot nadaljevala nazaj proti jugu, do naslednje postojanke – PORT BARTON. Več o najinem celotnem tritedenskem potovanju po Filipinih pa lahko izveš v članku FILIPINI POTOVANJE – 3 tedenski plan potovanja.

The post Otok Palawan: El Nido Filipini appeared first on Strani Sveta.

Filipini potovanje – 3 tedenski plan potovanja po dnevih (19.2 – 13.3.2019)

19.2 in 20.2.2019: Let na Filipine iz Zagreba z Quatar Airways

V Manili (mednarodno letališče Ninoy Aquino) sva pristala 20.2 ob 17.20 h. Vse letalske karte sva iskala na iskalniku Skyscanner. Iz letališča sva se peš odpravila do nastanitve. Pozno popoldan sva namenila raziskovanju ulic Manile v predelu Pasay in se odpravila na najino prvo filipinsko masažo.

Na letališču v Zagrebu čakava na začetek najinega potovanja

21.2.2019: Notranji let na otok Palawan – v Puerto Princesa

S Cebu Pacific sva zgodaj zjutraj letala v Puerto Princeso, nato pa takoj z mini kombijev v El Nido. Pot do El Nida je fantastična, vozite se po zelo ovinkasti cesti med naravo, vsake toliko pa se ob cesti pojavi manjša strnjena vasica s šolo. Popoldan sva že uživala v El Nidu in raziskovala zanimive ulice. Sprehodila sva se tudi do plaže Mina Grande.

Glavna cesta v El Nidu

22.2.2019: Island Hopping El Nido

V El Nidu se vse vrti okrog Island Hoppinga. Izlet si lahko praktično rezervirate na vsakem vogalu. Ponujajo štiri različne ture, midva sva se odločila za turo C. Na izlet sva se odpravila z agencijo RR Travel Agency, obiskala sva Matinloc Island, Secret Island, Hidden Beach, Tapiutan Island in Talisay Beach ter Helicopter Island. Izlet nama je bil zelo všeč, občudovala sva ogromne kraške otoke, ki sestavljajo Bacuit arhipelag, uživala v vožnji z ladjico, v slastni hrani, ki jo je pripravila naša mornarska ekipa, v šalah, ki jih je stresal naš vodič, na prečudovitih peščenih plažah in v podvodnem svetu, na koralnem grebenu.

Island Hopping v El NIdu

23.2.2019: Najem skuterja v El Nido in raziskovanje skritih plaž

S skuterjem sva se izgubila severno od El Nida. Odpravila sva se do najbolj oddaljene plaže Verde Beach, nato sva obiskala še Mariposa Beach, Duli Beach in na koncu še najbolj znano plažo Napcan Beach. Napcan plaža je edina obljudena plaža z ležalniki, ljudmi in lokali. Vse ostale plaže so prazne, tako da lahko preprosto uživate v samoti in miru, na neskončno dolgih peščenih plažah.

Sanjska in neskončna plaža Verde Beach

24.2.2019: Island Hopping Port Barton

V Bort Bartonu sva se odpravila na turo A. Otočki so bližje celini, tako da je manj vožnje z ladjico, izlet pa se zaključi že ob 16. uri. Otoki tukaj so drugačni, saj niso kraški, ampak so nižji, gosto poraščeni in obdani z bleščeče rumeno mivko. Midva sva si najprej ogledala Star Fish Island, kjer sva lahko čisto blizu opazovala prekrasne morske zvezde. Pot smo nadaljevali na Turttle Island, kjer smo opazovali želve, nato smo se ustavili na Paradise Island za kosilo. Snorklali sno dvakrat, prvič na Tween Reef, nato pa še na Lagoon Reef. Najlepši mi je bil Double Island (Maxima Island). To sta dva otočka, med seboj povezana z ozkim pasom mivke.

Našla sem morsko zvezdo

25.2.2019: Prihod v Puerto Princesa

Puerto Princesa ni turistično mesto, zato ni niti preveč urejeno. Puerto Princesa je mesto sestavljeno iz dveh glavnih ulic Rizal Ave in Malvar Road. Na koncu Rizal Ave sva si ogledala cerkev Immaculate Conception in Plaza Cuartel. Na Malvar Road se se zadržala na največji tržnici Old Public Market. Sprehodila sva se tudi do Baywalk park, zvečer pa se odpravila na masažo. Puerto Princesa je odlična iztočnica za nekatere izlete. Midva sva se odpravila v Underground River in island hopping po Honda Bay.

Old Public market – kupila sva odlično papajo, mango in ananas

26.2.2019: Underground River – izlet iz Puerto Princese

Underground River – eno izmed sedmih čudes Sveta je definitivno zame eden izmed boljših izletov. V 8 km dolgo podzemno reko smo se peljali s čolnom na vesla v popolni temi. Samo naš voznik je imel lučko, s katero nam je razkazoval lepote jame. V jami lahko opazujete številne kapnike, kar pa je še bolj fascinantno je strop jame, ki je črne barve zaradi netopirjev, ki spijo eden zraven drugega. V jami lahko opazujete tudi ogromne količine guana – cenjenih netopirjevih iztrebkov.  Po reki je sledil še “alpinističen” izlet na vrh Ugong Rock.

Vhod v Underground River

27.2.2019: Izlet v Honda Bay

Tudi iz Perto Princesa se lahko odpravite na Island Hopping v Honda Bay. Od vseh treh Island Hoppingov je ta najkrajši in najbolj skop. Obiskali smo dva otoka in en koralni greben. Najprej smo se ustavili na Cowrie otoku, ki je zelo lep otok, z restavracijo in hiškami za počivanje. Naslednji otok je bil Luli otok, ki ga lahko obiščete le v dopoldanskem času, saj v popoldanskem izgine zaradi plime. Na Luli otoku smo imeli tudi zelo dobro kosilo. Na koncu smo se ustavili še sredi morja, na umetno narejenem plastičnem otoku, kjer smo snorklali na popolnoma uničenem koralnem grebenu. Bolje bi bilo, če se ne bi ustavili na zadnji postojanki.

Prečudovit otok Cowie

28.2.2019: Cebu City in pot v Oslob

Skoraj cel dan sva porabila za potovanje. Z letalom sva potovala iz Puerto Princese do Cebu City. Tam sva vzela avtobus, da sva ujela avtobus, ki pelje direktno do Osloba. Na poti sva si ogledala Cebu City, ki je dejansko Manila v malem. Gneča na vsakem koraku, smog, vlaga in vročina.

Najdite vsiljivca! Tudi jaz nisem mogla verjeti svojim očem

1.3.2019: Plavanje z morskimi psi kitovci

Zgodaj zjutraj sva v Oslobu plavala z morskimi psi kitovci. Ta izlet je večinoma sestavljen iz čakanja, saj sva čakala 3h da sva prišla na vrsto. Plavala sva lahko le 30 minut, ampak se je splačalo, saj je to edinstveno doživetje, nabito z adrenalinom. To je zelo turističen izlet s skupinami Kitajcev, ki jih pripeljejo agencije. V drugem delu dneva sva najela skuter in z njim raziskala čudovito mestece Oslob. Peljala sva se tudi do treh slapov: Tumalog Falls, Aguinid Falls in do Binalayan Hidden Waterfalls. Večer sva preživela s Filipinci v baru in uživala v poslušanju videoke :).

Morski pes kitovec

2.-4.3.2019: Otok Panglao in Bohol

S trajektom sva se iz Osloba podala na Panglao (to je majhen otoček, ki je z dvema cestama povezan z Bohol otokom). Obiskala sva Alona plažo, ki je čisto preveč turistična. Najela sva skuter za dva dni in prevozila otok Bohol. Ogledala sva si znamenitosti otoka: čokoladne gričke, kjer sva se vozila z ATV-ji, ogledala sva si primate nartničarje v Philippine Tarsier Sanctuary, se sprehodila po dvojnem visečem mostu, občudovala reko Loboc, se peljala skozi Bilar Man-Made Forest in si ogledala cerkev narejeno iz koral Baclayon church. Odpravila sva se tudi na otok Sandingan. V bližini sva si ogledala tudi Mag-Aso slap in se ustavila na plaži Dumaluan.

Primat nartničar – to je to na sliki. Ni opica

5.3.2019: Manila (Quezon City) in potovanje v Banaue

V Banaue, Hapao in Batad riževe terase se lahko odpravite le z nočnim avtobusom iz Manile. Dan sva preživela v Quezon predelu, kjer sva izkoristila čas in si ogledala Quezon Memorial Circle. Sprehodila sva se po ulicah, ki so nagnetene ljudi, ki prodajajo vse možne stvari. Predel Quezon je poln prometa in prometnih zastojev, poln smoga (razumljivo, da nosijo vsi masko) in tako hrupen, da še samega sebe ne slišiš. Zame je vedno dobrodošla izkušnja spoznati tako drugačna, neorganizirana mesta, kjer veljajo popolnoma druga ulična pravila, vendar sem se veselila večera, da sva se odpravila v mirnejši in predvsem tišji del Filipinov.

Gneča in popoln azijski žični sistem

6.-8.3.2019: Riževe terase Banaue, Hapao in Batad

Dolgo in naporna pot do riževih teras se definitivno splača. Zame je to bil raj na zemlji. Vsekakor priporočam, da če imate čas, da ne izpustite riževih teras na Filipinih, čeprav niso tako zelo prepoznavne. Prvi dan sva si ogledala riževe terase v Banaue, ki so najmanj ohranjene, vidiš pa jih lahko iz ene razgledne točke. Nato sva se odpravila do Hapao riževih teras, kjer sva se podala na samostojen treking po riževih terasah. Res, fenomenalno. Ko sva že mislila, da ne more biti lepše, sva naslednji dan prispela v Batad, kjer sva bila odrezana od ostalega sveta. Cela dva dni sva se sprehajala po riževih terasah, uživala v razgledu, se podala na številne razgledne točke in do slapu Tappiya Falls. Prehoditi sva morala vsaj 800 azijskih stopnic.

Razgled nad prečudovitimi riževimi terasami v Batad

9.3.2019: Manila – predel Quiapo

Iz Banaue sva se vrnila nazaj v Manilo, ki je povezovalna točka med kraji. Dan sva preživela v predelu Quipo, kjer se nahaja najstarejša kitajska četrt, ki sva jo tudi obiskala. Popolnoma drug svet, cel predel je nekakšna tržnica, na vsakem vogalu vsi nekaj prodajajo, večina ljudi pa živi kar na ulicah, kjer tudi opravlja vse stvari. Za to “bedo”, svinjarijo in smradom pa se nahaja Lucky Chinatown nakupovalni center, zastražen seveda, z najbolj prestižnimi trgovinami. V tem predelu sva se podala tudi na Divisoria Market, kjer je takšna gneča, da se je nemogoče premikati, ponovno seveda vsi vse prodajajo. V tem predelu sva si ogledala tudi nekatere znamenitosti: Minor Basilica of St. Lorenzo Ruiz, Minor Basilica of the Black Nazarene in San Sebastian Church.

Divisoria Market

10.3-11.3.2019: Tagaytal in Taal vulkan

Iz Manile sva se z avtobusom odpravila še na en čudovit izlet – na najmanjši delujoči vulkan na svetu – to je Taal vulkan. Pot do vulkana je zelo naporna, prašna in strma, vendar se splača. Nagrada – razgled na koncu poti je fantastičen. Iz vulkana se ves čas kadi in tudi zemlja po kateri hodite je zelo vroča in se iz nje kadi, zaradi aktivnosti vulkana. Dejansko je celoten otok vulkan s sedmimi kraterji. Preostanek dneva sva uživala v raziskovanju Tagaytal mesta.

Taal vulkan – najmanjši delujoči vulkan

12.3.2019: Manila – predel Intramorus in pot domov

Zadnji dan sva preživela v najbolj turističnem predelu Manile – to je Intramorus, kjer je tudi največ španske kulturno zgodovinske zapuščine. Odpravila sva se v Fort Santiago, kjer sva si ogledala starodavno trdnjavo in uživala v zelenju in senci. Ogledala sva si tudi The Minor Basilica, Casa Manila Intramuros, San Agustin Church in Baluarte de San Diego. Odpravila sva se tudi v Rizal Park, ki je dejansko zelo lepo urejen in prostoren park z manjšimi parki (japonski park, kitajski park) znotraj.

Sprehodila sva se tudi po zelo lepo urejeni potki ob morju – Manila Bay. Ogledala sva si tudi bogatejši predel Manile – Malat, ki se nahaja južno od Intramorusa. Nekaj ur, preden sva odšla na letališče, sva preživela v ogromnem nakupovalnem centru – Mall of Asia (MOA), ki predstavlja popolnoma drug svet, ki ti daje zaradi vsega razkošja in blišča občutek, kot da sploh nisi na Filipinih.

Rizal Park v predelu Manile Intramorus

Filipini potovanje – Kako na Filipine?

Midva sva letalsko karto kupila preko Skyscaner brskalnika en mesec prej. Karta na osebo je stala 600 €. Če boste pozorno spremljali ponudbe, lahko dobite tudi cenejšo karto. Če niste vezani na datume, se zelo ugodne ponudbe za Filipine dobijo za mesec november, december in januar. V povprečju pa se cene gibljejo okrog 550 € na osebo. Midva sva si izbrala let iz Zagreba v Doho in iz Dohe v Manilo. Letela sva z letalsko družbo Quatar Airlines. Let sva imela ob 16:05 iz Zagreba v Manilo pa sva prispela ob 16:05 po njihovem času. Filipini so 7 ur naprej od nas. Iz Filipinov sva letela 12.3.2019 ob 23:20. V Zagreb sva prispela naslednji dan ob 12 h.

Kako potovati po Filipinih?

Notranji leti z letalsko družbo Cebu Pacific

Priporočam notranje lete s Cebu Pacific ali Air Asia letalsko družbo. V času najinega potovanja je bil Cebu Pacific bistveno cenejši. Čeprav sva veliko prebrala, da radi zamujajo, v najinem primeru ni bilo tako. Notranje lete sva si rezervirala v naprej in za njih plačala med 20 in 40 € na osebo. Za let Manila – Puerto Princesa sva za dve osebi plačala 62 €, za let Puerto Princesa – Cebu City 53 € in za let Bohol – Manila 67 €. Vsi leti so trajali 1h do 1h in 30 min.

Letališča so majhna in, če potujete le z ročno prtljago je dovolj, da ste kakšno uro pred “bordingom” na letališču. Če boste leteli iz otoka Bohol, bodite pozorni, saj Bohol nima več letališča v glavnem mestu Tagbilaran. Vsi leti se vršijo iz otoka Panglao, ki je bližje Alona Beach. Čeprav vam na letalski karti piše TAG – morate na letališče na otoku Panglao.

Notranji leti po Filipinih z letalsko družbo Cebu Pacific

Mini kombiji na Palawanu

Za premikanje po otoku Palawan (med El Nido, Port Barton, Puerto Princesa) sva se odločila za mini kombi, saj se nama je zdela ugodna in hitra rešitev. Avtobus je cenejši, vendar veliko počasnejši. Za najem avta se nisva niti zanimala, saj v El Nido nimate kaj z njim početi. Okolico El Nida pa sva raziskala s skuterjem. Najem skuterja za cel dan stane od 400 do 600 PHP. Midva sva ga najela za 500 PHP (8.5 €) kar v najinem hostlu Austria’s Guest House.

Raziskovanje številnih plaž El Nida s skuterjem

Skuter na Boholu

Najlažji način je skuter, s katerim lahko prevozite celo otok po dolgem in počez. V primerjavi z El Nido ima fantastične ceste. Midva sva ga najela za dva dni za 700 PHP (11.8 €).

Taxi in Grab v Manili

Premikanje po Manili: midva sva uporabljala taxi s taximetrom in Grab, ki dejansko deluje. Izogibajte se taxijem, ki ne želijo vklopiti taximetra ali trdijo, da je pokvarjen, saj boste na tak način preplačali vožnjo.

Avtobusi

Avtobusi so zelo poceni, peljejo pa te daleč. Z avtobusi sva se vozila po Cebu City, iz Manile v Tagaytal in z nočnim avtobusom sva odšla iz Manile v Banaue. Tudi v Oslobu sva vse čas uporabljala avtobus za vožnjo, saj je bila najcenejša varianta.

Avtobus je najcenejše prevozno sredstvo v Oslobu

Trajekt

Iz Osloba na Panglao (Momo Beach) sva odšla s trajektom APEKOP, saj je bila to najhitrejša in verjetno tudi najcenejša rešitev. Za vozovnico na osebo sva plačala 800 PHP (15 €). Predlagam, da si vozovnico kupite preko spleta, saj je cenejša, v Oslobu na licu mesta stane 1000 PHP, število mest za trajekt je omejeno na 80 ljudi.

V času najinega potovanja je bil trajekt popolnoma poln in niso želeli sprejeti dodatnih gostov. (Zelo čudno, ker Filipinci bi napolnili trajekt s potniki tudi na strehi, ampak je APEKOP nizozemsko podjetje in verjetno želijo zagotoviti malo več reda). APEKOP je edina legalna ladja, ki vozi to relacijo, še vedno pa se lahko zmenite z domačini, da vas “na črno” peljejo čez. V tem primeru vožnja traja 6 h, če greste s trajektom APEKOP pa 3 h. Vozovnico si lahko rezervirate tukaj: APEKOPTRAVEL.COM

Tricikli in jeepneyi

Brez prevoza na Filipinih ne boste ostali nikoli, saj je polno triciklov in jeepneyev, ki vas peljejo krajše in srednje dolge razdalje. Pri jeepneyih vam ni potrebno barantati, saj vožnja ne stane več kot 15 PHP (0.25 €), definitivno pa morate barantati pri najemanju tricikla. Tricikli naj bi imeli cenike, ki jih skrivajo. Na ceniku jim piše 1 km = 10 PHP. Tako poceni vas seveda nihče ne bo peljal, ampak če vam rečejo 100 PHP za 3 km, potem veste, da je to veliko in poskušate barantati. Če se šofer ne bo vdal, stopite do drugega.

Več o cenah prevozov si preberite na vrhu strani pri stroških potovanja.

Nočitve Filipini

Midva sva si vse nočitve rezervirala v naprej na Bookingu, saj nisva želela izgubljati časa z iskanjem ugodnih in ustreznih nastanitev. Tudi notranje lete med otoki sva že imela rezervirane v naprej, tako da sva se pri potovanju držala plana, ki sva si ga zamislila. Tudi cenovno se v nekaterih nastanitvah bolj splača rezervirat v naprej. Določene nastanitve imajo izobešen cenik nočitev, ki je precej višji od tistega na Bookingu. Če lahko barantate pri nočitvah za ceno, pa ne vem :).

Manila

Favila Transient Rooms (P8-01 10th n 3rd st Villamor Barangay 183 Pasay City) se nahaja 900 m peš od letališča Ninoy Aquino NAIA Terminal 3. Za nočitev za dve osebi sva plačala 17€. Soba je bila solidna, imela sva svojo sobo z lastno kopalnico. Super za prespati, če nadaljujete svojo pot naslednji dan. Dokaj ugodna rešitev v neposredni bližini letališča.

Sun Star Grand Hotel (Quiapo) je super hotel s prostorno sobo in zelo urejeno kopalnico s toplo vodo. Na recepciji je vse lepo organizirano, vhod v hotel pa stražijo varnostniki. Osebje je zelo prijazno in ustrežljivo. Za eno nočitev za dve osebi sva plačala 12 €.

8Hostel (Unit 102, Isabelle de Hidalgo, Ground floor, Condominium, F-R. Hidalgo St) je hostel in hotel. Midva sva imela svojo sobo in svojo kopalnico. Lokacija hotela ni najboljša, saj do hotela vodi zelo ozka pot, tako da z veliko prtlage sploh ne pridete do hotela. Tudi stopnice do najine sobe so bile zelo nerodne in ozke. Soba in kopalnica sta bili solidni in čisti. Osebje pa je bilo skoraj preveč prijazno. Za eno nočitev za dve osebi sva plačala 17 € (definitivno ni bilo vredno).

Popolnoma osnovna in normalna soba v Manili

White Knight Hotel Intramuros (General Luna Street, corner Urdaneta St, Intramuros, Manila). Soba v hotelu je bila vrhunska, prostorna, čista in lepo urejena. Tudi kopalnica je prostorna s toplo vodo. Ta hotel je eden boljših hotelov v centru Intramorusa. Tudi lokacija je odlična, ker je v bližini vseh znamenitosti. Ni bilo bilo všeč osebje, saj je bilo zelo vzvišeno. Obravnavali so naju kot, da si dva “backpackerja” ne moreta privoščit sobe v tem hotelu. Za eno nočitev za dve osebi sva plačala 26 €.

Otok Palawan

EL NIDO:

Rockinnest Hotel El Nido je super in lepo urejen hotel. Soba je odlična, z mrežo na oknih, tako da ni komarjev, prav tako je zelo prostorna in čista. Lokacija hotela je fenomenalna, saj je v samem centru El Nida. V hotelu si lahko rezervirate tudi Island Hopping in najamete skuter. Za dve nočitvi z zajtrkom za dve osebi sva plačala 34 €.

PORT BARTON:

Le Cou De Tou Village Resort (Lona St, Port Barton Town, San Vicente, Palawan). Dobila sva res zelo lepo hiško (bungalov) s pogledom na zeleno okolico. Imela sva tudi svojo teraso z mini mizico. Imela sva ogromno posteljo in super wc s kotličkom. Tuš je super, s tem da ponovno ni bilo tople vode, tako kot nikjer do sedaj. Za dve nočitvi z zajtrkom za dve osebi sva plačala 34 €.

Čudoviti bungalovi v Port Barton

PUERTO PRINCESA:

Sealor Pension House (52 C, P. Vicente St, Barangay San Miguel, Puerto Princesa). Nastanitev Sailor Pension se nahaja v samem centru Puerto Princese. Vsaka soba ima svoj vhod, v bistvu je nekakšna hiška, povezana z drugimi v vrsti. Penzion ima na vrhu tudi teraso z mizami, kjer lahko opazujete prelete letal, ki letijo tik nad vami, ampak leti niso tako pogosti, da bi vas lahko motili. V Pensionu si lahko kupite tudi izlet za Underground River in Honda Bay. Oba izleta sta v primerjavi s cenami na agencijah, zelo ugodna. V penzionu prodajajo tudi zelo ugodno pivo, eno malo pivo stane 48 PHP (0.82 €).  Za tri nočitve za dve osebi sva plačala 35 €.

Oslob

Casa Bonita Inn Oslob je simpatično gostišče s sobami. Najina soba je bila lepo opremljena in čista. Kuhinji in kopalnico sva si delila še z ostalimi 4 stanovalci v hiši. Imeli smo tudi skupno teraso v senci za druženje. Lokacija je odlična, saj je le 5 min peš oddaljena od točke, kjer lahko opazujete morske pse kitovce. Osebje je bilo zelo prijazno in ustrežljivo. Zajtrk je bil vključen v celo in zelo okusen. Dobila sva omleto, ameriški toast in maslo. Za dve nočitvi z zajtrkom za dve osebi sva plačala 19 €.

Otok Bohol – Panglao – Alona Beach

Citadel Alona Inn (Hontanosas Rd, Panglao, 6340 Bohol, Filipini) je zelo lep hotel. Imela sva svojo sobo s teraso, ki sva si jo delila tudi z drugimi. Stranišča so bila skupna, ampak so bila zelo urejena in čista. Osebje je zelo prijazno in ustrežljivo. Lokacija je odlična, saj se nastanitev nahaja le 5 min peš stran, od glavne cesti ki pelje naravnost na plažo. Hotel ima ogromno skupno kuhinjo in jedilnico na terasi, kjer si lahko pripravite zajtrk, kosilo in večerjo. Na voljo je tudi hladilnik in vsa potrebna posoda za kuhanje. Za tri nočitve za dve osebi sva plačala 53 €. Tukaj sva imela celo toplo vodo za tuširanje

Banaue

Rice Homestay je lepo urejeno gostišče z odlično restavracijo. Soba nama je bila všeč, imela sva svoj balkon obrnjen na cesto z razgledom na riževe terase. Restavracija je tudi odlična s široko izbiro okusnih jedi. Plačala sva že preko Bookinga, ker so nama avtomatsko trgali denar, to ni bilo všeč zaposlenih in so nama želeli še enkrat zaračunati. Ker sem imela zraven bančno dokazilo o plačilu, nisva rabila ponovno plačati. Tudi izlete, ki jih ponujajo tukaj, so daleč najdražji v primerjavi z drugimi ponudniki. Za eno nočitev za dve osebi sva plačala 12 €.

Batad

CRISTINA’S Main Village Inn and Restaurant (Batad Trail, Banaue, Ifugao, Filipini) je prečudovito gostišče, ki se nahaja v vasi na najnižji točki riževih teras Batad. Meni osebno je bila lokacija najboljša možna, saj je gostišče na obrobju majhne vasice, tako da ni nobene hiše pred nastanitvijo. Imeli boste nepozaben panoramski razgled na riževe terase. Nastanitev je tudi odlično izhodišče za pohod do Tappiya slapov, do reke ali do Awa View Deck. Soba je čisto osnovna, tako kot vse nastanitve v Batad, stranišče je malo v slabšem stanju, ampak je še zmeraj ok, topla voda je možna le z doplačilom. Hrana je odlična, prav tako izbira in porcije. Za eno nočitev za dve osebi sva plačala 8 €.

Tagaytal

D Square Tagaytay je prelep apartma, ki je v celoti opremljen. Apartma je ogromen z zelo lepo opremljeno kuhinjo. Del kompleksa je tudi notranji bazen, kamor se lahko greste kopat. Lokacija apartmaja je vrhunska, ker je v centru Tagaytala, tako da imate vse pri roki.

Hrana na Filipinih

Filipinci nimajo veliko lastne hrane in specialitet, ampak predstavljajo nekakšen preplet različnih azijskih kuhinj in uvoženih jedi. Filipini so revno otočje, ki je bilo v preteklosti še veliko revnejše, zato niso imeli časa razvijati posebnih gurmanskih dobrot. Prav tako je zanje značilno, da pojedo celo žival, brez ostankov.

Tako boste zasledili njihovo tipično kuhinjo kar zunaj na ulici v obliki majhnega žara, kjer pečejo različne jedi na palčkah, tako da jih lahko zaužijete kar med hojo. Na palčke natikajo notranje organe (kot so piščančji želodčki in piščančja čreva). Na teh žarih pa lahko kupite tudi rdeče hrenovke (piščančje in goveje meso ter 1000 umetnih barvil) in svinjsko meso v koščkih.

V “filipinskih restavracijah” lahko kupite različne preplete azijskih dobrot. Meni osebno so najbolj dišali različni sizzlingi – to je izbrano meso, narezano na koščke na vroči plošči z rižem in piščančji/svinjski adobo. Adobo pomeni meso v koščkih v omaki s krompirjem. Riž na Filipinih predstavlja vir življenja in mimo njega nikakor ne boste mogli. Meni je bil riž na Filipinih zelo dober, še posebej riž, ki ga naredijo s česnovo in limonino omako (garlic rice).

Tipičen za Filipine je tudi Lechon – svinjsko meso z maščobo in hrustljavo kožico. Lechon manok pa je cel piščanec hrustljavo pečen. Lechone pečejo kar na ulicah na nekakšnih vrtljivih žarih. Tipična filipinska sladica je halo-halo. V sladico dajo vse kar, pač imajo; sladoled, smetano, sadje in žele bonbone. Meni ni bila preveč všeč. Zelo zanimiva sladica je tudi bakpia-hopia; nekakšni sladki biskviti polnjeni s fižolom.

Različne tuje kuhinje na Filipinih

Od tujih kuhinj je zelo razširjena japonska kuhinja, kjer lahko poskusite različne morske jedi. Zelo razširjena je tudi kitajska kuhinja, katere nisva obiskala in vietnamska kuhinja. V določenih restavracijah lahko najdete evropske zajtrke, kot npr, angleški zajtrk, omleto ali palačinke. Vsekakor ne moremo spregledati cele verige trgovin – restavracij 7/11, ki pridejo kar prav za nakup vode, hitrega zajtrka, kave ali točenega sladoleda.

Fast Food verige na Filipinih

Filipini imajo tudi zelo dobro razvito lastno fast food verigo. Najbolj prepoznavna je definitivno Joliebee in Grenweech pica. Joliebee ponuja ocvrtega piščanca, riž in špagete s paradižnikovo omako. Ne vem, kako gre ta kombinacija skupaj, ampak Filipinci so navdušeni. Midva sva se odločila za ocvrtega piščanca, ki je zelo slasten. Tudi pica v Grenweech je zelo dobra. Imajo pa tudi ostalo klasično ponudbo vseh fast foodov, ki nama niso bili tako interesantni.

Chicken Joy v Joliebee – največja filipinska fast-food veriga

Hrana, ki je vključena na izbranih izletih

Kadar se boste odpravili na izlet, boste imeli kosilo vključeno v ceni. Kosila so buffet, na kar so Filipinci zelo ponosni. Vsa ta kosila so bila res vrhunska, vse jedi so bile zelo okusne, izbira pa je bila ogromna. Pojedel si lahko kolikor si želel, ampak pustiti ni bilo dovoljeno. V restavracijah so namreč opozorila, da se plača kazen, če se hrana pusti na krožniku. Verjetno tega v praksi ne izvajajo, ampak je vseeno lepa gesta, ki nas opozarja, kako dragocena je hrana.

Buffet na plaži

Buffet lahko zasledite tudi na ulici, saj je veliko restavracij narejenih na tak način. Midva se nisva odpravila niti v eno, saj nama ni zgledalo najbolj privlačno. Predstavljajte si ogromne, odprte aluminijaste posode s hrano, ki je prekuhana in zasušena. Muhe so seveda dnevni gostje. V takšnih buffetih se večinoma prehranjujejo Filipinci.

Balut

Najbolj slavna jed na Filipinih je vsekakor balut, ki ga midva nisva poskusila, sva ga pa veliko krat videla, kako ga prodajajo na ulici in s kakšnim užitkom ga Filipinci zaužijejo. Balut je piščančji zarodek, v katerem je še nekaj beljaka  v tekoči obliki in celoten rumenjak. Najprej se naredi luknjica čez lupino in se spije tekočina, nato se poje rumenjak, na koncu pa še piščančji zarodek.

Balut, ki ga vozijo po ulicah in prodajajo

Povprečno sva za kosilo na osebo plačevala 200 – 300 PHP (3.4 – 5 €), pivo pa je stalo manj kot 1 € tudi v restavracijah. Na turističnih destilacijah in na otokih je bilo pivo dražje in je lahko stalo tudi 2 €.

Pijača na Filipinih

Voda seveda ni pitna. Midva sva si z njihovo vodo umivala zobe in nisva imela nobenih prebavnih težav. Kupovala sva ustekleničeno vodo. Tudi vsa ustekleničena voda, ni nujno da je dobra. Še posebej pozoren je potrebno biti na otoku Palawan (El Nido), kjer se lahko zastrupite tudi z ustekleničeno vodo. Na vodi, ki jo kupite je boljše, če piše Distilled in ne Purified. Voda v večjih trgovinah – supermarketih stane 15 PHP (0.25 €), v manjših trgovinicah (7/11) in restavracijah pa 35 do 70 PHP (0.60-1.20 €).

Uživala sva tudi ob pivu, ki v trgovini stane med 45 in 50 PHP (okrog 0.80 €). Pivo je v nekaterih restavracijah malenkost dražje, večinoma pa v restavracijah stane 100 PHP (1.50 €), v nekaterih tudi 2€ ali več. Najbolj znano filipinsko pivo je definitivno Red Horse s 7.9% alkohola. Lažje pivo je San Miguel. Oba piva proizvajajo v Manili.

Na ulicah lahko uživate tudi v številnih sadnih smootijih. Midva sva jih zelo veliko spila in nisva imela težav. Smootiji so stali od 60 PHP do 90 PHP, odvisno od velikosti in lokacije.

Hrana v restavracijah na Filipinih

PREBERI VEČ O RESTAVRACIJAH V KATERIH SVA JEDLA

Manila

• Pizza Hut v Ali Mall nakupovalnem centru (Pizza Hut Araneta Center, Quezon). Obema je bila pica polnjena s sirom v robu neizmerno všeč. Za eno pico in dve kokakoli sva plačala 539 PHP (9.1 €).
• Minute Burger (Gonzalo Puyat St, Quiapo, Manila, 1001 Metro Manila, Filipini) nizko cenovna fast-food veriga mini hamburgerjev. Če je le možno, ne jejte tukaj, midva nisva mogla pojest, saj nisva vedela po čem ima sploh okus hamburger. Za 4 hamburgerje (1+1 gratis) in dve pijači sva plačala 128 PHP (2.1 €).

• Intramuros Night Market (658, Intramuros, Manila, 1002, Metro Manila, Filipini). Tukaj so združene različne restavracije v obliki stojnic. Na sredini so mizi in živa glasba. Nama je bilo tukaj zelo všeč, saj je bilo zelo dobro vzdušje. Tukaj se zbirajo tudi mlajši ljudje, ki nekaj popijejo, se veselijo in plešejo. Midva sva si izbrala japonsko kuhinjo; jedla sva rakove repke, piščanca v sezamovi omaki in ocvrtega piščanca v koščkih. Vse skupaj je stalo 400 PHP (6.8 €).
• Max’s Restaurant (998 Roxas Blvd, Malate, Manila, 1004 Metro Manila, Filipini), kjer sva jedla res odličen zajtrk. Ocvrta jajčka, hrenovka s česnom in ameriški toast v kombinaciji s sveže stisnjenim sokom in kava americano so bila odlična. Za dva zajtrka sva plačala 448 PHP (7.6 €).
• Hobing Korean Dessert Cafe v nakupovalnem centru Lucky Chinatown (3rd Floor, Bonifacio Stopover, 31st Street Rizal Drive). Jedla sva odlično korejsko sladico Bing Su, za katero sva plačala 255 PHP (4.4 €).

El Nido

• Restavracija Oceane Brew (Real St, Barangay Buena Suerte, El Nido), kjer sva za dva piva, zelenjavni curry in thai piščanca plačala 620 PHP (10.6€). Obema je bila hrana zelo všeč.
• Našla sva tudi simpatičen lokal Roof Top (Barangay Buena Suerte, El Nido), ki je kot nekakšna hišica na drevesu. Ustavila sva se na pivu, malo pivo Red Horse stane 80 PHP (1.4 €).
• Pizzerija Altrove (Barangay Buena Suerte, El Nido), ki jo je ustanovil Slovenec. Pojedla sva eno pico, za Filipine verjetno presežek za Evropo pač pica. Za eno pico in dva piva dva plačala 450 PHP (7.7 €).

• Odpravila sva se še na kavo v Happiness Beach Bar (Serena St, Barangay Buena Suerte, El Nido), ki je bil res nabito poln, ljudje so čakali na ulici za mizo. Za dve kavi americano sva plačala 260 PHP (4.4 €).
• Restavracija Hut Spot Top House (Rizal St, El Nido). Za vege curry in chichen curry ter dva piva sva plačala 500 PHP (8.5 €). Hrana ni bila presežek, ampak sva se najedla. Restavracija ima zelo lep razgled iz zgornjega nadstropja, na glavno divjo ulico El Nida.

Port Barton

• Mabuti bar (Risal St, Port Barton, San Vicente), bar in restavracija v malem, kjer imaš občutek, kot da si v hišici na drevesu. Lokal je narejen za turiste, je urejen in tudi malo dražji. Za eno kavo americano sva plačala 100 PHP (1.5 €).

Tuna steak in riž s česnovo-pomarančno omako :). Najboljša večerja na Filipinih

• Restavracija Happy bar (Port Barton Town, San Vicente) na plaži. Restavracija je sicer lokalna, ampak je narejena za turiste. Imajo res fenomenalno hrano in ogromne porcije. Jedla sva pečeno tuno, ki je bila najboljša kar sem jih kadarkoli jedla, zraven sva dobila še riž in česnovo-pomarančno omako ter zelenjavni curry. Vse je bilo res neverjetno dobro. Pila sva še pivo San Miguel Pilsner, ki je bil ena plus ena gratis. Za vse skupaj sva plačala 675 PHP (11.5 €). V to ceno je bil vključen tudi show Filipinca, ki je plesal z ognjem in požiral ogenj.

Puerto Princesa

• Restavracija Balinsasayaw Restaurant (Rizal Ave, Puerto Princesa). Pojedla sva dva cheeseburgerja. Cel meni s pomfrijem in ledenim čajem stane 105 PHP (1.8 €). Piva nimajo, ker se zelo krščansko naravnani, kar pa jim vseeno ne prepričuje, da  ti ne bi vrnili premalo denarja. Ko sem šla nazaj, da hočem svoj denar nazaj, so se vsi kislo držali. Seveda sem želela pustiti napitnino, ampak ne morejo si je pa vzeti sami.
• Restavracija Kinabuchs Grill and Bar (369, Rizal Avenue, Puerto Princesa). Restavracija je bila zelo lepo urejena in na prostem. Jure je jedel piščanca v terijaki omaki, jaz pa sizzling iz lignjev, škampov in tune.  Vse je bilo zelo dobro, ampak natakarji so bili precej smešni. Obnašajo se zelo vzvišeno in elegantno, oblečeni so v nekakšno opravo za golf, ponovijo za teboj tvoje naročilo, kot da ne veš kaj si naročil. Ko jim plačaš, pogledajo koliko denarja si dal in nato pove vsoto in odide. Vse skupaj z dvema pivoma naju je
  stalo 675 PHP (11.5 €).

• Puerto Princesa pa je zelo prepoznavna tudi po številnih oreščkih. Kupite jih lahko dejansko na vsakem vogalu. Še posebej priljubljeni so arašidi in indijski oreščki.

Cebu City

• Fast food veriga Joliebee je največja fast food prehranjevalna veriga na Filipinih. Za cel lonec ocvrtega piščanca (6 kosov), dve kokakoli in en krompirček sva plačala 520 PHP (8.9 €). Vse je bilo super okusno. Jolliebee je nemogoče spregledat, saj jih je vsepovsod veliko, pa še reklame so zelo izstopajoče. Tradicionalno poleg piščanca postrežejo riž in špagete s paradižnikovo polivko. Midva sva prvič v Jolliebee jedla v Cebu City, kasneje pa še na Boholu in v Manili.

Oslob

• Neznana restavracija na količkih, ob glavni cesti v neposredni bližini točke, kjer se lahko opazuje morske pse kitovce. Restavracija je res zelo domača, naročila sva si pork sizzling in squid sizzling. Piva niso imeli, praktično niso imeli nobene pijače, zato sva šla čez cesto v trgovino po dva piva, ki sta stala 160 PHP (2.7 €), čez pol ure sva šla še po tri piva, ki so stala 180 PHP (3 €). Cene se spreminjajo na pol ure, res noro. Tudi prijazna natakarica iz najine restavracije je šla po riž k sosedom, očitno so imeli samo žar. Ampak je bilo vse zelo zelo dobro in poceni. Za hrano sva plačala 335 PHP (5.7 €).
• Big’s J Restaurant (Natalio Bacalso Avenue – nasproti avtobusne postaje) je ogromna restavracija z ogromno ponudbo različnih jedi. Tukaj sva poskusila lechona, piščanca v sladko – kisli omaki in njihovo tipično sladico Halo – Halo.

Alona Beach – otok Panglao

• Na Alona Beach je hrana v restavracijah dražja, še dražja pa je pijača. Nekatere restavracije, si kar same vzamejo 10% napitnine oziroma postrežnine.
• Angel´s Hamburger (Hontanosas Rd, Panglao) je filipinska nizko cenovna fast-food veriga. Hamburger je 1+1 gratis; tako da dva staneta 35 PHP (0.60 €). To je najcenejša varianta na Alona Beach.
• Trudis Place Resort & Restaurant (Alona Beach Rd, Panglao). Jedla sva piščanca v terierki omaki in govedino v nekakšni omaki, oboje z rižem. Sladico – mango split pa sva si podelila. Zraven sva spila še 4 piva :). Za vse skupaj sva plačala 860 PHP (15 €). Postrežnine nama niso računali.

• One 4 Da Road (Alona Beach Rd, Panglao) je simpatična restavracija na odprtem. Jedla sva piščančji sizzling in pila pivo. Za oba sva plačala  595 PHP (10 €). Hrana nama ni bila tako zelo všeč, kot v Trudis Restaurant.

Tagbilaran City

• McDonalds zajtrk (G/f Bohol QualityMall, C.p. Garcia St., Tagbilaran City 6300), saj Filipinci jedo za zajtrk riž. Midva ga za zajtrk nisva mogla, zato je McDonalds praktična in (nezdrava) rešitev, saj imajo v ponudbi hamburgerje s pečenim jajcem.

Banaue

• V Halfway Lodge and Restaurant (Poblacion,, Banaue – Mayoyao – Aguinaldo – Lista – Ramon Road, Banaue, Ifugao, Filipini), kjer sva tudi spala sva imela tudi zajtrk. Izbrala sva si omleto s šunko, kavo in sok. Za dva zajtrka sva plačala 350 PHP (6 €).  Tukaj sva imela tudi zelo dobro večerjo – piščanec v omaki z rižem. za dve večerji s pijačo sva plačala 400 PHP (6.8 €).
• Hagabi Restaurant (Banaue, Ifugao, Filipini) v kateri sva jedla piščanca v curry omaki in pila pivo. Restavracija ima zelo lepo lokacijo, saj je v prvem nadstropju, tako da imate razgled na ulico. Hrana žal ni bila preveč dobra. Za dva kosila sva plačala 370 PHP (6.3 €).
• Uyami’s Green View Lodge and Restaurant (Poblacion, Banaue, Ifugao, Philippines 3601, Banaue), kjer sva jedla zajtrk. Dva pečena jajca z ameriškim toastom, maslom in kavo. Za dva zajtrka sva plačala 240 PHP (4.1 €).

Batad

• CRISTINA’S Main Village Inn And Restaurant (Batad Trail, Banaue, Ifugao, Filipini), kjer sva tudi stanovala. Tukaj sva imela kosilo in večerjo. Vse je bilo zelo dobro, ampak malenkost dražje, saj morajo vsa živila prinesti v vas. To pomeni, vsaj 30 min hoje po strmih riževih terasah. Za kosilo sva jedla piščanca in riž, za večerjo pa nekakšno palačinko s slanim sirom. Za vso hrano tukaj sva zapravila 800 PHP (13.7 €).

Tagaytal

• Galaxy Bulalo (Silang Junction South, Tagaytay, Cavite, Filipini) restavracija, kjer sva jedla piščančji in goveji sizzling ter pila pivo. Za dve osebi sva plačala 438 PHP (7.5 €). Hrana je bila odlična.

Masaže Filipini

Masaže na Filipinih so zelo pogoste in večinoma zelo poceni. Eno urna masaža stane 300 PHP (5.1 €), izbirate lahko med masažo stopal, tajsko masažo in švedsko sprostitveno masažo. Na turističnih predelih so masaže veliko drage. Npr.: na Alona Beach so za masažo želeli 800 PHP. najcenejše masaže so bile v Manili, El Nidu, Puerto Princesi in Boholu.

Zanimive aktivnosti Filipincev

Filipinci imajo kar nekaj zanimivih hobijev, ki se jih ne da spregledat. Prvi takšen hobi so petelinji boji, ki so očitno na Filipinih legalni. To tudi pomeni, da ima vsaka druga hiša doma peteline, ki kikirikajo od treh zjutraj in do treh popoldan. Neverjetno, kako trd spanec imajo Filipinci. Drugi, večerni hobi so videooke. To je nekaj podobnega kot karaoke. Pri videookah vsak pevec gleda videospot s podnapisi in poje pesem. Še posebej radi pojejo moški.

Glavna dejavnost je vsekakor prodaja mobilnih telefonov. A ste vedeli, da lahko na Filipinih kupite original telefon, ki ga še na ostalih trgih sploh ni? Več ponarejenih telefonov, kot na Filipinih, še nikoli nisem videla. Prodajajo pa jih pa smešnih cenah, tako da ti je že logično, da nekaj smrdi.  Npr. IPhone XS Max na Filipinih stane 50 €. Če jih ne uspe s prodajo telefonov, pa vozijo tricikle. Mislim, da ima na Filipinih vsako gospodinjstvo vsaj enega šoferja tricikla :).

Filipini potovanje – zemljevid

Get Directions

From

To

Add Waypoint

For Driving Walking Transit Bicycling

show options hide options

Avoid Tolls Avoid Highways Avoid Ferries

Print directions Reset directions

Fetching directions......

Reset directions
Print directions

FILIPINI POTOVANJE – 3 tedenski plan potovanja je zapis o najinih doživetjih in prigodah na Filipinih. Filipinsko otočje je ogromno in je nemogoče pričakovati, da si boste lahko ogledali vse otoke. Najbolj popularni so Palawan, Cebu in Bohol. Filipini ponujajo ogromno; ogromno prečudovite narave, neskončnih plaž, adrenalinskih aktivnosti in vodnih aktivnosti.

Sama nisem vedela, kaj naj pričakujem od Filipinov, ampak so me na koncu zelo lepo presenetili. Najbolj mi bodo v spominu vsekakor ostale riževe terase, samotne peščene plaže in tudi vrveža in drugega planeta Manila ne bom nikoli pozabila.  Vsi zapisi so plod mojih doživetij, dojemanj in domišljije. Pri načrtovanju potovanja sem si pomagala z Lonely Planet, kak konkreten podatek pa sem ukradla tudi Wikipediji.

The post FILIPINI POTOVANJE – 3 tedenski plan potovanja appeared first on Strani Sveta.