26.4.2018: Škotsko višavje – Škotski otoki – OTOK SKYE

26.4 sva se zbudili zgodaj zjutraj in se kar v hotelu Ibis Budget Edinburgh Park na letališču (Edinburgh Business Park, 6) odpravili na samopostrežni zajtrk. Za zajtrk sva doplačali 5,5 GBP (6,3 €) po osebi. Po zajtrku sva se z Uber odpeljali iz hotela pa vse do družbe Easyrent, kjer sva imeli rezerviran avto. Več o najemu avta na Škotskem si lahko prebereš v članku POTOVANJE PO ŠKOTSKI V SEDMIH DNEH.

UBER

UBER: za tiste, ki še Uber-ja niste uporabljali. Deluje zelo preprosto: najprej si na telefon namestite aplikacijo Uber. Ustvarite si profil, vtipkate svojo telefonsko številko, e-mail, se strinjate s splošnimi pogoji poslovanja in dodate plačilno kartico. Uber plačujete preko kartice in ne vozniku, ki vas pelje. Ko to uredite vas Uber že vpraša po lokaciji kamor želite. Izberete lokacijo, aplikacija pa vam pokaže najbližje ponudnike prevoza, med temi si enega izberete, izbran voznik vidi vašo lokacijo in vas pride pobrat. Ko vas odloži na izbrani lokaciji, vam aplikacija odtegne denar.

NAJINE POSTOJANKE PO ŠKOTSKEM VIŠAVJU DO OTOKA SKYE

Ko sva prejeli avto sva začeli s potovanjem na otok Skye, vmes pa sva se seveda ustavili na številnih postojankah. Najina prva načrtovana postojanka je bil GLENCOE (2h in 20 min; 170 km oddaljen od letališča). Do Glencoe sva se naključno ob cesti na odstavnih prostorih ustavili vsaj trikrat. Meni osebno je bila zelo všeč postojanka v bližini jezera LOCH TULLA.

Prečudovit pogled na barvito pokrajino iz Loch Tulla razgledne točke
(ob cesti A82, na poti do Glencoe)

V nadaljevanju sva se še večkrat ustavili na cesti A82, ki vodi do Glencoe, se nadihali, malo sprehodili in slikali prečudovito pokrajino.

1.Glencoe

Končno je bil čas, da doseževa izbrano točko Glencoe. Do Glencoe sva prišli tako, da sva pri Clachaig Inn (Glencoe, Ballachulish PH49 4HX) zavili iz glavne ceste in sva se nato vozili po ozki cestici sredi gozda. Peljali sva se kar ravno in prišli v nekakšen center Glencoe, kjer sva našli zelo lep lokal Glencoe Cafe (Glencoe, Ballachulish PH49 4HP). Ustavili sva se na kavi in domači škotski juhici Pea and Leak. Za vse skupaj sva plačali 14 GBP (15,9 €).

Domača škotska juha Pea&Leak

Glencoe je votlina vulkanskega izvora, ki jo obkrožijo številni vrhovi in gore. Glencoe ponuja številne možnosti pohodov in sprehodov, dolina pa je tudi zelo znana iz filmske industrije. Tukaj se lahko preizkusite in uživate v številnih športih, kot npr: golf, ribolov in številni vodni športi. Ideje kako izkoristit vaš čas najdete na uradni spletni strani GLENCOE SCOTLAND. Na strani najdete tudi dnevne izlete, lažje pohode in zahtevnejše pohode.

Glencoe Lochan Trail

Tudi midve sva se odpravili na enourni pohod po Glencoe Lochan Trail. Ta pohod bi priporočila vsakemu, ki nima časa cel dan za Glencoe in tistemu, ki ima raje lažje pohode. Sprehajalna pot je speljana okrog jezera in se samo v enem delu malo vzpenja. Na žalost sva imeli nesrečo z vremenom, cel dan je deževalo, tako da se kam dlje tudi nisva mogli odpraviti. Lahko pa izberete tudi Mountalin Trail ali Woodland Trail, ki pa sta bolj strmi.

Pohod po Glencoe Lochan Trail in prelep pogled na gozdnate planote

V Glencoe so snemali številne filme: Highlander, Monty Python and the Search for the Holy Grail, Rob Roy in seveda vsem poznanega Harry Potterja. Tukaj so snemali tretji del: Harry Potter and the Prisoner of Azkaban. Območje kjer so posneli dele filma se nahaja ob cesti od Claichaig Inn pa do Glencoe, visoko na vzpetini. Tukaj je bila postavljena Hagrid’s Hut s posejanimi oranžnimi velikimi bučami. Iz filma se lahko spomnite, kakšen prečudovit razgled je s te točke. Midve sva pričakovali, da bo ta koča in stvari iz filma še zmeraj prisotne, ampak žal ni bilo tako. Praktično ni ostalo ničesar, ko so leta 2003 nehali s snemanjem filma so odnesli tudi vse rekvizite.

Pot iz Glencoe sva nadaljevali do naslednje nenačrtovane postojanke: Onich Service Station, kjer sva se ustavili za 15 min. Ravno je postalo vreme lepo, midve pa sva bile tik ob morju.

Pogled na morje iz Onich Service Station

2.Glenfinnan Viaduct

Ko sva se naužili morskega zraka in vonja sva pot nadaljevali do načrtovane postojanke, do Glenfinnan Viaduct View Point. Iz Glencoe do razgledne točke za Glenfinnan Viaduct sva potrebovali eno uro (53 km). Glenfinnan viadukt je prečudovit s polkrožnimi oboki, čez katerega poteka železniška proga. Viadukt je dolg 305 m in 30,5 m visok. Čez viadukt vozi Jacobite vlak na paro po liniji iz Glenfinnan v Fort William in Mallaig. Tudi ta viadukt in vlak so uporabili v drugem in tretjem delu Harry Potterja.

Čakam na parni vlak Jacobite

Midve sva se želeli peljati z Jacobite vlakom, ampak so bile za najin dan vse karte razprodane. Karto sem želela rezervirat že tri mesece pred odhodom, ampak sem bila prepozna. Možno, da sva imeli samo nesrečo z izbranim datumom. Če si želite vožnje z Jacobite vlakom na paro čez Glenfinnan viadukt vam priporočam rezervacijo vstopnic že preko spleta. Vožnja je krožna in dolga 135 km. Več o vožnji z Jacobite vlakom si lahko preberete na: https://www.westcoastrailways.co.uk/jacobite/. Cena za standardni vagon, za cel dan, za krožno vožnjo za odraslo osebo je 35 GBP (40€).

V tolažbo sva čakali ob viaduktu na vlak, da sva ga videli kako veličastno pelje in spušča dim v zrak. Fotografije so same po sebi zelo zgovorne.

Vlak na paro Jacobite pelje čez Glenfinnan viadukt

3.Mallaig

Najina naslednja postojanka je bilo obmorsko ribiško mestece Mallaig. Iz Fort Williama se do Mallaiga peljete po cesti A830, ki je prečudovita. Pokrajine, ki jo lahko doživite iz avta ne boste nikoli pozabili, to je ena izmed najbolj romantičnih in poučnih poti po Škotski. Pri Loch Nan Uamhu se ustavite in poglejte nazaj, videli boste železniški viadukt in Prinčevo gomilo (Prince`s Cairn), ki označuje kraj, od koder je Bonnie Prince Charlie odplul v Francijo.

Mallaig je prečudovito ribiško mestece s starinskim pristaniščem, starimi ribiškimi ladjami in prelepimi slikovitimi hiškami postavljenimi v klancu. Zdi se, kot pa je mestece za nekaj časa zaspalo. Midve sva se tukaj ustavili na kosilu. V restavraciji The Tea Garden (Station Rd, Mallaig PH41 4PU) sva naročili kuhan krompir nadevan s skuto in prekajeno ribo (Mallaig Kipper). Za oboje skupaj in dve pivi sva plačali: 22,5 GBP (25,5 €). Iz Glenfinnan viadukta do Mallaiga sva potrebovali 40 min (42 km).

4.Kyleakin

Iz Mallaiga sva se odpravili na končno destinacijo, v mestece Kyleakin, kjer sva imeli rezervirani dve nočitvi v hostlu Skye Backpackers(Kyleakin, Isle of Skye IV41 8PH). Hostel, oziroma pisana prikolica, v kateri je 8 ležišč, je super poceni rešitev za tiste, ki imate samo namen prespat. Prikolica je prostorna, topla in zelo svetla, edina slabost je ta, da sta kopalnica in stranišče v ločenem objektu. Čez poletje to ni problem, konec aprila pa je bilo še rahlo mrzlo. Hostel ponuja poleg prikolic tudi običajne več posteljne sobe in mini kuhinjo. Za dve osebi, za dve nočitvi sva plačali 59 €.

Najina super prikolica

Iz Mallaiga do Kyleakina sva potrebovali 2h in 45 min (185 km). Mestece Kyleakin je čisto majčkeno, mogoče s tremi restavracijami, trgovino, 20 hiškami in nekaj hostli. Ima pa odlično lokacijo za raziskovanje otoka Skye.

Mesto Kyleakin s sprehajalno potko ob morju

27.4.2018: OTOK SKYE IN POTEPANJE

Tretji dan je bil namenjen raziskovanju Skye otoka. Iz hostla Skye Backpackers (Kyleakin, Isle of Skye IV41 8PH) sva se odpravili takoj po zajtrku. Hostel ima zelo lepo skupno kuhinjo, tako da sva si naredili svoj zajtrk. V trgovini sva si kupile kajzerice in mehek sir, kava, čaj in vroča čokolada pa je v hostlu brezplačno.

ŠKOTSKO VIŠAVJE – ŠKOTSKI OTOKI – OTOK SKYE – Najine postojanke po otoku Skye

1.Portree

Najina prva postojanka je bilo največje mesto otoka Skye – Portree (Port Righ). Do tja sva se vozili 48 min (53 km). Na poti do Portree sva se na poti ves čas ustavljali, saj je pokrajina res fascinantna. Jaz bi kar vse poslikala :). Ves čas se vozite po cesti A87, ki jo z ene strani oklepa morje in zalivi z druge pa gore in planote.

Mestece Portree je zelo majhno in zelo lepo, številne pisane hiške tik ob morju, sam center pa je nekoliko zazidam v hrib, tako da je prelep razgled na morje in obalo. V Portree sva se ustavili v The Caledonian Cafe (1 Wentworth St, Portree IV51 9EJ) na kavici in na tipični škotski jedi: Cream Scones z marmelado. Za oboje skupaj sva plačali 8,4 GBP (9,5€). V Portree se lahko odločite za dvourni voden ogled mesteca ali za kombiniran izlet v gorovje Trotternish Ridge in The Fairy Pools.

2.Old Man of Storr

Iz Portree sva pot nadaljevali do Old Man of Storr, potrebovali sva 14 min (11 km).  Avto sva pustili kar ob cesti, na nekakšnem divjem parkirišču, tako kot vsi ostali popotniki. Pot na Old Man of Storr je najbolj pogosto prehojena pot na Skye in najbolj turistična. Hodi se ves čas v hrib do znamenite podolgovate skale, ki je odlomljena od ostalega gorskega prelaza. Celotno pot spremlja prečudovita pokrajina in še bolj fascinanten pogled na morje, sosednje ravnine in planote. Vsekakor priporočam da se odpravite do vrha, od koder imate res neverjeten razgled in pogled na skalo Old Man of Storr.

Prečudovit pogled na Old man of Storr

Najvišji vrh Storr gorovja meri 719 m, celotno gorovje je vulkanskega izvora, nastalo pred 61-55 milijoni let. Starec s Storra (Old Man Storr) je 49 – metrski skalni stolp, ki štrli v višino pred goro Storr.

Hitri popotniki, ki se ne boste po poti ustavljali boste porabili nekje 1,15 do 1,5 h za pot do vrha in nazaj. Midve sva si vzeli čas in se veliko ustavljali, hkrati pa je bila pot tudi zelo razmočena, spolzka in strma, s številnimi večjimi skalami, ki so preprečevale hojo naravnost, zato sva morali ves čas gledati kje hodiva in v katero smer bova sploh šli. Midve sva za celotno pot s postanki porabili 2 h, prehodili pa sva nekje 4 km. Ko sva hodili gor sva imele prečudovito vreme, ko sva prispeli na vrh pa se je vsula toča, ki ni ponehala vse dokler nisva prišli nazaj v dolino. Toča je padala tako močno, da je bilo celotno gorovje belo, kot da bi snežilo. Na spletni strani Isle of Skye najdete vse možne pohode, ki so možni po otoku Skye.

3.Loch Mealt in Kilt Rock

Ko sva se vrnili nazaj v dolino, celi mokri in premraženi, sva se po cesti A855 odpravili naprej do jezera Loch Mealt in do Kilt Rock and Mealt Falls Viewpoint. Potrebovali sva 11 min (13 km). Kilt Rock je veličasten slap, ki iz 91 metrov buči globoko v morje, med koničaste in nenavadne skalnate tvorbe. Vsekakor je ta točka vredna vašega časa, da se ustavite vsaj za 15 minut, naredite odlično sliko in uživate v razgledu.

Pogled na slap Kilt Rock in klife s katerih teče

4.The Fairy Pools

V nadaljevanju sva otok Skye prevozili še po južni strani, peljali sva se do The Fairy Pools, kjer sva na urejenem parkirišču pustili avto in se kakšnih 20 min po urejeni pohodniški potki sprehodili do vodnih bazenčkov. To je dejansko bolj položen slap, znotraj katerega so se izoblikovale male kotanjice, kjer se zdaj nabira voda in ustvarja ljubke bazenčke. Pogumen mlad par se je celo kopal pri 5C. Od Kilt Rock slapu pa vse do The Fairy Pools sva potrebovali 1,15h (61 km), saj sva se vozili po ozkih, enopasovnih in ljubkih potkah.

5.Loch Brittle

Po isti poti sva se zapeljali do konca ozemlja, do jezera Loch Brittle, ki je dejansko del morja. Pri jezeru je tudi kamp, kjer je bilo postavljenih nekaj šotorov in veliko avtodomov. Zraven je tudi lep lokal Glenbrittle Campsite & Cafe (Carbost, Isle of Skye IV47 8TA), kjer sva se ustavili na eni zelo dobri kavici.

Pogled na Loch Brittle

Po isti poti kot sva prišli sva se tudi vrnili do vasice Kyleakin, kjer sva spali v hostlu Skye Backpackers (Kyleakin, Isle of Skye IV41 8PH). Na Škotskem ni veliko cest, po navadi je samo ena, tako da tudi če ni signala (kar ga večinoma ni) in četudi ste brez orientacije, ne morete popolnoma nič zgrešiti. Na poti pa se vam lahko pripetijo res nenavadni in nadvse simpatični dogodki. Midve sva morali pet minut čakat ovčico z mladičkom, da je gospodična prečkala most, da sva potem midve lahko peljali.

Ovčke imajo prednost

6.Kyleakin

Zvečer sva se sprehodili po vasici Kyleakin, s sprehodom sva hitro končali, saj je vasica res zelo majhna. Odpravili sva se na večerjo v restavracijo Saucy Mary’s Lodge (Main Street, Kyleakin, Isle of Skye IV41 8PH), ki je ena izmed treh restavracij, ki so v tej vasi. Naročili sva si repke kalamarov, ki so bili postreženi ocvrti in Skye pivo. Za štiri piva in dvojne kalamare sva plačali 28 GBP (31,8€).

Skye pivo

Pa še nekaj besed o SKYE PIVU: midve sva zasledili Skye Blond, Gold, Black in Red. Preizkusili sva vse štiri, meni osebno pa je bil najbolj všeč Skye Blond. Blonde je Craft pivo, mešanica slada, pale ale, jantarja in karamelnega slada. Red je rjavkasto pivo, s sladko aromo in zadovoljivim sladko kislim okusom. Otok Skye je rojstno mesto piva Skye, ki ga tukaj pridelujejo že od leta 1992 iz sestavin in žit, ki so iz otoka.

Najina super dobra nezdrava večerja :), v ozadju pivo Skye red in Skye Blonde

Po večerji sva se odpravili nazaj v hostel Skye Backpackers (Kyleakin, Isle of Skye IV41 8PH), saj naju je naslednji dan čakalo že novo doživetje. 28.4.2018 sva se po čudoviti cesti peljali do jezara Loch Ness in Invernessa, kjer sva raziskali še okolico. Več o tem dnevu si lahko prebereš v članku LOCH NESS. O vseh ostalih dneh pa si lahko prebereš več v članku POTOVANJE PO ŠKOTSKI V SEDMIH DNEH.

The post Škotsko višavje – Škotski otoki – OTOK SKYE appeared first on Strani Sveta.

28.3 – 29.3 2018 Izlet na Dunaj z avtom in znamenitosti Dunaja

28.3.2018 sva se z avtom odpravila na izlet za vikend (malo je bil podaljšan :)) proti Dunaju:

• 1. DAN (28.3.2018): Živalski vrt Dunaj in izlet v Schonbrunn ter večerni izlet na Dunaj
• 2. DAN (29.3.2018):
  • Prater 
  • Zanimivosti in znamenitosti Dunaja
• 3. DAN (30.3.2018): Bratislava
• 4. DAN (31.3.2018): Grad Devin in Mali Karpati
• 5. DAN (1.4.2018): Vožnja proti domu

Nastanitev na Dunaju

Preko Bookinga sva imela rezerviran Lenas West Hotel. Za eno noč za dve osebi, brez zajtrka, sva plačala 35 €. Hotel je bil super, s prostorno sobo in kopalnico, s kadjo. Ponujali so tudi možnost zajtrka za 7€ po osebi. Hotel se nahaja 14 km (22 min) iz centra Dunaja, ampak se nahaja blizu javnega prevoza, ki vas zapelje do centra.

28.3.2018: Večerni izlet na Dunaj z avtom in znamenitosti Dunaja

Proti večeru sva se odpravila na nočni ogled Dunaja. Tvegala sva in se odpravila kar z avtom, saj je bilo hitreje kot z javnim prevozom. V centru Dunaja je ogromno garažnih parkirišč. Midva sva parkirala v bližini slavne Dunajske opere, na parkirišču Contipark Tiefgarage Kärntnerringgarage (Mahlerstraße 6-8, 1010 Wien, Austria). Parkiranje je bilo drago, prva ura je bila 2,5€, vsaka naslednja pa 3€. Zelo zanimiv sistem imajo, pri njih je vsaka naslednja ura dražja, pričakoval pa bi, da za dlje časa parkiraš, ceneje je.

Dunajska opera

Midva sva si Dunajsko opero pogledala le od zunaj, če vas zanima notranjost imate tudi možnost organiziranega izleta po operi za 9€ po osebi. Če pa vam je všeč opera, pa imate seveda ogromno možnosti za uživanje ob koncertu. Na uradni spletni strani Wiener Staatsoper boste našli razporede in cenike. Lahko pa si na strani DUNAJ IZLETI izberete tudi kakšen koncert z večerjo v Kursalonu, Karlovi cerkvi ali Hofburgu.

Dunajska opera v večerni svetlobi

Kursalon na Dunaju

Peš sva raziskala Dunaj, najprej sva se odpravila do Kursalon Wien. To je koncertna dvorana, kjer so koncerti znanih klasičnih umetnikov, restavracija in hotel. Midva sva si jo ogledala od zunaj.

Štefanova katedrala

Pot sva nadaljevala do ŠTEFANOVE KATEDRALE, ki naju je popolnoma prevzela, tako veličastna in ogromna, vsa razsvetljena v nočnih lučkah. Ker sva prišla do katedrale v temi, se nisva povzpela na streho iz katere je prečudovit razgled. Stephansdom ali stolnica sv. Štefana velja za simbol Dunaja. Katedralo so gradili več kot 400 let in je najpomembnejša romansko – gotska stavba v Avstriji. Portal velikih vrat iz 13. stoletja pa velja za eno najpomembnejših del pozne romantike v Avstriji. Prepoznavna je po dveh zvonikih, velikega južnega (imenovanega Steffl in manjšega severnega (imenovanega Orlov stolp). Koncerte si lahko rezervirate tudi preko spleta na spletni strani DUNAJ IZLETI.

Po ogledih sva pričela z iskanjem restavracije z normalnimi cenami. Na koncu sva se odločila da greva na pizzo in pivo. V bližini Štefanove katedrale sva našla turško verigo hitre prehrane: Türkis Restaurant (Goldschmieggasse 4, 1010 Wien). Cena za eno pizzo in dva piva je bila 18,70€. Seveda glavni jedi sledi še sladica.

Hotel Sacher in originalna Sacher torta Dunaj

Odpravila sva se na original Sacher torto v Hotel Sacher (Philharmoniker Str. 4, 1010 Wien). Meni torta ni bila nič posebnega, suha z minimalno količino marmelade. Ampak če ste že na Dunaju vam vseeno priporočam, da se ustavite v tem prestižnem zgodovinskem hotelu in preizkusite najbolj znamenito torto. Cena enega koščka originalne Sacher torte je 7,1 €.

Hotel Sacher stoji za državno opero in je svetovno znan po originalni Sacherjevi torti. Recept za torto si je izmislil 16 letni vajenec Franz Sacher, za kanclerja Metternicha leta 1832. Sin Franza Sacherja je kupil parcelo in na njej zgradil hotel, ki ga vidimo danes.

Originalna Sacher torta iz leta 1832

29.3.2018: Dnevni izlet na Dunaj z avtom in ogled znamenitosti Dunaja

Ogled znamenitosti Dunaja

Iz Praterja sva se vrnila nazaj v center Dunaja. Parkirala sva direktno pod operno hišo, na parkirišču Kärntnerstrasse Tiefgarage (Mahlerstraße 6-8, 1010 Wien) saj sva videla da je ura parkiranja 1,9€. Ampak ni pa pisalo da je vsaka naslednja ure 4€.

V centru Dunaja sva preživela še tri ure in si ogledala:
(opise vseh znamenitosti sem povzela po knjigi: Moj Dunaj, Gätz Mojca)

Karlov trg in Karlova cerkev

Karlov trg je vsekakor prepoznaven po baročni Karlovi cerkvi (Karlskirche). Cerkev je bila zgrajena po naročilu očeta Marije Terezije cesarja Karla VI. v čast in zahvalo svetniku proti kugi Karlu Boromejskemu, ko je leta 1713 minila zadnja epidemija kuge na Dunaju. Cerkev naj ne bi bila samo simbol premagane kuge, ampak tudi izraz moči cesarja in njegove dinastije Habsburžanov s sporočilom: četudi so Habsburžani izgubili Španijo in španska ozemlja, njihova mogočna oblast še vedno sega na vse strani. Visoka stebra na obeh straneh cerkve spominjata na Trajanov steber v Rimu, oba mala zvonika na Bizanc, velika kupola na cerkev sv. Petra v Vatikanu in čelo nad glavnim portalom na antično Grčijo. Reliefi na stebrih prikazujejo življenje sv. Karla Boromejskega.

Karlova cerkev

Musikverein

V zlati dvorani te koncertne hiše je vsako leto 1. januarja  tradicionalni Dunajski novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki sicer domujejo v Dunajski državni operi.  Koncert je predvsem v znamenju  Strassove dinastije in se vedno konča s Koračnico Radetzky-Marsch. Televizija prenaša koncert neposredno v približno 90 držav. Prvi koncert so priredili leta 1939 na željo Hitlerja. Sama zgradba je zgrajena v stilu grške antike, stavba pa je oblikovana kot tempelj glasbe. Svečano odprta je bila leta 1870. Velika Zlata dvorana s 1744 sedeži in 300 stojišči je z odmevnih časom dveh sekund zaslovela kot ena izmed dvoran z najboljšo akustiko na svetu.

Zgradba društva glasbenikov (Musikverein)

Novi Hofburg

Novi Hofburg je nastal je po načrtih arhitekta Gottfrieda Semperja, gradili pa so ga od leta 1881 do 1913. Notri so zdaj knjižnica, Efeški muzej, etnografski muzej in zbirka starih glasbil. Zunanji balkon Novega Hofburga je Adolf Hitler izrabil leta 1938 za svoj govor, v katerem je razglasil priključitev Avstrije v tretjemu Rajhu.

Novi Hofburg in kip princa Eugena

Heldenplatz – Trg junakov

Trg junakov je nastal zaradi dveh spomenikov iz 19. stoletja, postavljenih v čast in spomin na dva velika junaka avstrijske zgodovine. Na princa Evgena Savojskega, ki je premagal Turke in na nadvojvodo Karla, zmagovalca nad Napoleonom v bitki pri Aspernu leta 1809.

Spomenik nadvojvodi Karlu, ki je premagal Napoleona

Volksgarten – Ljudski vrt

Vrt je znan po okoli sto vrstah različnih vrtnic. V vrtu je tudi spomenik cesarice Elizabete (Sisi) iz leta 1907, na sredini stoji Tezejev tempelj in renesančna fontana.

Ljudski vrt (Volksgarten)

Hofburg

Hofburg (Dvorna palača) je bil glavna rezidenca habsburških vladarjev. Od tod je od srednjega veka več stoletij (razen kratkih presledkov) izvirala centralna politika celotnega Svetega rimskega cesarstva, kot tudi od leta 1804 Avstrijskega cesarstva in od leta 1867 Avstro-Ogrske. Ogromen skupek različnih arhitektonsko reprezentativnih palač, dvorišč in trgov priča o nekdanji imperialni moči dunajskih cesarjev od druge polovice 13. stoletja pa vse do prve svetovne vojne. Vsak pomemben cesar je tukaj pustil svoj pečat, kar se najbolj kaže v tedanji arhitekturni modi – gotiki, renesansi, zgodnjemu in poznemu baroku.

Danes so v Hofburgu številni muzeji in galerije, hlevi in galerija za lipicance, knjižnice, Dvorna kapela, Avguštinska cerkev in dvorane za koncerte, plese ter kongrese.

Pogled na spomenik cesarja Franca I in na dvigajočo se kupolo Hofburga

Zgodovina Hofburga

Začetki Hofburga segajo v 13. stoletje, v čas češkega kralja Otokarja II. Premysla, ki si je dal zgraditi mali grad zunaj tedanjega obzidja. Po njegovi smrti je grad prevzel prvi Habsburžan – cesar Rudolf I. Najstarejši del Hofburga je Švicarsko dvorišče, zgrajeno v srednjem veku, iz 15. stoletja izvira gotska Dvorna kapela, kjer vsako nedeljo med sveto mašo nastopajo Dunajski pevčki. Ustanovitelj Dunajskih pevčkov Jurij Slatkonja je bil kapelnik v Dvorni kapeli. Pod kapelo je vhod v muzej Cesarska zakladnica, ki je najpomembnejša evropska zakladnica z nadvse dragoceno posvetno in cerkveno muzejsko zbirko. V zbirki je tudi več kot tisoč let stara krona Svetega rimskega cesarstva (Otonova krona).

Notranje grajsko dvorišče je obdano z imenitnimi palačam. Na sredini dvorišča stoji spomenik cesarju Francu I. štiri skulpture simbolizirajo vero, moč, mir in pravičnost. Latinski napis : Amorem meum populis meis (Svojo ljubezen podarjam svojim narodom) poudarja cesarjevo vlogo kot prvega cesarja Avstrije. Na spomeniku je prikazan kot rimski cesar, to pomeni, da je bil zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva. Od leta 1804 do 1806 je imela hkrati dva vladarska naslova: Franc II (zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva) in Franc I (prvi cesar Avstrijskega cesarstva). Za spomenikom stoji Amalijin grad iz 16. stoletja, ki si ga je dal zgraditi cesar Rudolf II.

Leopoldovo krilo

Dolgo krilo na levi strani – Leopoldovo krilo je bilo namenjeno cesarju Leopoldu I. in je nastalo leta 1668. Notranja arhitektura je iz časa Marije Terezije, ki je imela tu zimsko rezidenco. Zdaj so sobane namenjene uradnemu delovanju predsednika Avstrije. Drugo krilo je Krilo cesarske pisarne, zgrajeno v visokem baroku, za cesarja Karla IV leta 1730. Kasneje sta v njej imela prostore cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta.

Na Michaelerplatzu, s Hofburgom v ozadju in s tipično dunajsko konjsko vprego na trgu pred Loosovo hišo

Mihaelovo krilo

Mihaelovo krilo na Michaelerplatzu je bilo zgrajeno leta 1888 po naročilu Franca Jožefa. Na trgu sta dva vodnjaka, na levi je vodnjak Moč nad morjem, na desni pa vodnjak Moč nad kopnih. Trg je dobil pravo podobo šele v času cesarja Franca Jožefa, ko je nastal vhod v Hofburg – Mihaelovo krilo z visoko Mihaelovo kupolo. Cerkev svetega Mihaela je ena najstarejših dunajskih cerkva. Nekateri deli so romanski in izvirajo iz 13. stoletja, neoklasično pročelje pa je dobila leta 1792. Porto kronajo baročni kipi, ki upodabljajo padec angelov.

Cerkev svetega Mihaela na Michaelerplatzu

Loosova hiša

Načrt za hišo je zasnoval Adolf Loos leta 1911 za krojaško tvrdko Goldman & Salatsch. Arhitekt velja za zelo provokativnega in je z gladko ameriško fasado poskrbel za velik škandal med Dunajčani. Loos je nekaj let živel v ZDA, kjer se je seznanil z moderno funkcionalno arhitekturo. Njegov slog se močno razlikuje od dunajskega jugendstila drugih arhitektov. Nikoli pa ni bil včlanjen v društvo Dunajska secesija. Secesionisti so bili umetniki, ki so se odcepili od historizma (neoromantike, neogotike, neorenesance,…) ter začeli ustvarjati svežo, novo in moderno arhitekturo. Secesija je zaživela samo od konca 19. stoletja pa do začetka 20. stoletja. Čeprav je cenil Otta Wagnerja, je nasprotoval vsakršnemu ornamentu.

Trg Marije Terezije

Trg se razkazuje z mogočnim spomenikom Marije Terezije, obdanim z razkošnima identičnima palačama. Ti sta bili dokončani leta 1881 v slogu italijanske nove renesanse. Ena od palač je umetnostnozgodovinski muzej, druga pa naravoslovni muzej. Med muzejema pa je kip Marije Terezije, ki ga je ustvaril Caspar von Zumbusch leta 1888. Velja za največji spomenik na Dunaju, saj pokriva površino 632 m2, visok pa je 19 m.

Vladarica je upodobljena v sedečem položaju z iztegnjeno desno roko (simbolično: z roko nad njenimi narodi). V levi roki pa drži žezlo z dvoglavim orlom in listino Pragmatične sankcije. Na glavi nima krone temveč diadem. Pod njo je napis Cesarici kraljici Mariji Tereziji, čeprav ni nikoli nosila naziva cesarica. Uradno je bila nadvojvodinja Avstrije, kraljica Češke in kraljica Ogrske. Ob vznožju kipa so štiri alegorične figure, ki poudarjajo vladarske vrline Marije Terezije: pravičnost, moč, milina in modrost. Pod njenimi nogami na konjih sedijo uspešni vojskovodij in stojijo svetovalci.

Pred spomenikom Marije Terezije

Avstrijski parlament

Parlament je veličastna stavba, delo arhitekta Theophila von Hansena, zgrajena v letih 1874-1883. V avstrijskem parlamentu sta od leta 1920 (s prekinitvijo v letih 1938-1945) sedež državnega zbora (183 članov) in sedež zveznega sveta (62 članov). Parlament je zgrajen v slogu klasične antike in v obliki grškega templja, s tem je arhitekt poudaril, da se je ideja demokracije rodila v stari Grčiji. Na glavni fasadi in na strehi so kipi velikih grških in rimskih učenjakov in mislecev. Pred parlamentom je vodnjak s Palado Anteno, grško boginjo modrosti, pravičnosti in umetnosti.

Rathaus – Dunajska mestna hiša

Mestna hiša je monumentalna zgradba, zgrajeni v stilu nove gotike, delo Friedricha von Schmidta, ki je bila dokončana leta 1883. Vsega skupaj je v Mestni hiši okoli 1600 prostorov. Stolp pa sredini je visok 98 m, na njem pa stoji več kot 3 m visok vitez, imenovan Rotovški mož. Mestna hiša je sedež mestnega župana in sedež zvezne dežele Dunaj.

Veličastna dunajska mestna hiša

Votivkirche – Zahvalna cerkev

Zahvalna cerkev je zgrajena v slogu neogotike z visokima zvonikoma, nastala po naročilu nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana (mlajši brat Franca Jožefa), v zahvalo Bogu, ker atentat na Franca Jožefa leta 1853 ni bil uspešen. Cerkev so gradili 23 let, svečano odprtje cerkve se le zgodilo leta 1879, na dan srebrne poroke cesarja Franca Jožefa in njegove žene Sisi.

Zahvalna cerkev v slogu neogotike

Sprehod po Koroški cesti

Cesta je bila skozi stoletja večkrat prenovljena, dokler ni bila v drugi polovici 19. stoletja razširjena in je dobila današnji videz. Najlepši del ceste je odsek med stolnico sv. Štefana in Državno opero, ki je poln simpatičnih trgovin in lokalov.

Sprehod po Koroški cesti na Dunaju

Sprehod po Ringstrasse

Leta 1857 je 27 letni cesar Franc Jožef dal graditi enega izmed najlepših bulvarjev na svetu – Ringstrasse. Staro mestno srednjeveško obzidje je bilo porušeno in v dobrih 60-ih letih je na istem mestu nastala štiri kilometre dolga in 57 m široka ulica s prelepimi palačami, muzeji, parki in trgi, pomembnimi spomeniki in galantnimi kavarnami. Ob ulicah so ponovno zacvetela stara obdobja v izvrstnih kopijah, v slogu neobaroka, neogotike, neorenesance, neoromantike ali neoantike. Dne 1. maja leta 1865 so ulico uradno odprli, čeprav večine načrtovanih palač še niso začeli graditi. Takrat so tudi začeli voziti prvi tramvaji na konjsko vprego.

Ringstrasse – na zemljevidu označena z rdečo črtkano črto (internetni vir)

Get Directions

From

To

Add Waypoint

For Driving Walking Transit Bicycling

show options hide options

Avoid Tolls Avoid Highways Avoid Ferries

Print directions Reset directions

Fetching directions......

Reset directions
Print directions

Izlet na Dunaj – Kako po Dunaju?

Midva sva se odločila, da se bova po Dunaju sprehajala peš. Ugotovila sva, da to ni bila najboljša ideja, saj je mesto res ogromno in polno znamenitosti, tako da sva se v treh urah pošteno nahodila. Naslednjič, ko narediva nov izlet na Dunaj se bova dlje časa zadržala v centru Dunaja in definitivno si bova kupila VIENNA PASS WHITE (v ceno katere je vključen hop-on hop-off bus, 250 muzejev, znamenitosti,  Štefanova katedrala, vstopnina za živalski vrt, javni prevoz…). Lahko pa izberete tudi VIENNA PASS RED (tukaj pa nimate vključenega hop-on hop-off busa). Pri obeh kartah pa lahko izbirate med enodnevno, dvodnevno ali tridnevno karto. Vienna pass lahko kupite na spletni strani DUNAJ IZLET (povezava takoj na začetku) hkrati pa preverite še tudi ostale atraktivne izlete, vodene oglede po Dunaju, oglede s kolesi in segwayi.

S tem se je najin dvodnevni izlet na Dunaj z avtom in znamenitosti Dunaja zaključil. Proti večeru pa sva pot nadaljevala že proti BRATISLAVI. Iz centra Dunaja do centra Bratislave sva porabila 1 h in 30 min (67 km).

The post Izlet na Dunaj z avtom in znamenitosti Dunaja appeared first on Strani Sveta.

IZLET V KANCHANABURI IN MOST NA REKI KWAI

Odhod iz Bangkoka

Iz Bangkoka sva se odpravila na celodnevni izlet. Že zjutraj sva imela težavo, kam po zajtrk in kavo. Tajci itak da nimajo nič za zajtrk. Na koncu sva pristala v Starbucku, kjer sva kupila en sendvič in dve kavi, plačala pa 335 THB (8.7€).

Ob 7:00 sva imela rezerviran izlet v Kanchanaburi (Kwaiyai Rd, Tambon Ban Tai). Na prevoz sva čakala pred agencijo Welcome travel. Seveda ob 7:00 nikogar ni bilo, niti agencija ni bila odprta. Midva pa sva še kar čakala, ker nama drugega ni preostalo. Prevoz je prišel s 30 min zamudo. Ampak tako je pri Tajcih, zamujajo ampak vsaj pridejo. Ob 7:30 so naju pobrali, nato pa je trajalo še 30 min, da so zbrali še druge potnike, nas razvrstili v mini kombije na podlagi izbranega izleta. Ob vstopu na mini kombi sva dobila nalepko določene barve, ki je pomenila izbran izlet, tako da so vedeli, kam vse naju peljat.

Predstavljajte si, narediti to brez kakršnekoli organizacije – traja, ampak čudežno so vse uredili in smo le odšli z eno urno zamudo. Sva že mislila da ne bo nič iz najinega izleta, ampak na koncu je bilo nepozabno in vrhunsko, držali so se vsega napisanega kaj izlet vsebuje, ampak pač točni niso, pričakujejo pa, da boš ti. Za celoten izlet v Kanchanaburi, ki je trajal od 7:00 do 19:00 ure sva plačala 750 THB (19,5€) po osebi.

Sprehod čez most na reki Kwai

Dve uri smo se super hitro vozili do Kanchanaburi, voznik je bil res zmešan, vozil je zelo prehitro, prehiteval v škarjice in zelo naglo zavijal, a še zmeraj je imel čas za pogovor po telefonu. Tajci res vozijo noro, na njihovi avtocesti se znajde vse, od kolesa, skuterja, avta, različnih kombinacij vozil, ki jih ne znam poimenovat, avtobusa, mini kombija, traktorja in tovornjaka.

JEATH vojni muzej

V Kanchanaburi smo se najprej ustavili pred JEATH vojnim muzejem (vstopnina 40 THB =1€), midva si ga nisva ogledala, ampak sva šla direkt na most na reki Kwai, se sprehodila po njem in naredila čudovite fotografije. Zraven je bila tržnica, kupila sva si mini bananice za 40 THB, za ogromen šop, in se odpravila v luštno kavarnico na vogalu – Coffee corner (Caffee Americano = 60 THB (1.6€)). Z izletom smo nadaljevali proti vojaškemu pokopališču, kjer so bili pokopani umrli, ki so gradili železnico smrti. Tukaj smo se zadržali 20 min.

Erawan National Park

Sledila je 1h vožnja do Erawan National Park, kjer smo najprej imeli kosilo. Bil je ruski bife z možnostjo riža z jajčkom, navadnega riža, različnih tajskih polivk, zelenjave v omaki in piščanca v omaki. Vse je bilo zelo okusno. Restavracija je bila na splavu, prav tako je bilo stranišče zgrajeno na vodi in se je vsakokrat ob valovih prijetno zamajalo. Restavracija se je imenovala Pha Jab Tour v okviru agencije, ki nas je tudi peljala s splavi iz bambusa po reki Khwae Noi. Vozili smo se nekje 10 min. Pot smo nato z mini kombiji nadaljevali do Sai Yok Noi slapov. Tukaj smo imeli čas za počitek in osvežitev. Ogledala sva si slap, ki se zliva v bazenček, v katerem nam ni bilo dovoljeno kopanje, zato sva le namočila noge in se sprehodila do slapu in uživala v pršu.

Železnica smrti

Naslednja postojanka je bila železniška postaja Nam Tok, kjer sva vstopila na vlak, ki vozi po železnici smrti (Dearth Railway). S tem vlakom sva se vozila 40 min. Pomembno je, da se na vlaku usedete na desno stran, saj le s te strani vidite prepade nad katerimi je železnica zgrajena, na levi strani pa je ravna skalnata stena. Na vlaku je bila gneča, veliko je bilo turistov in veliko domačinov, ki vlak redno uporabljajo. V ceno izleta je bilo vključeno vse našteto, razen vožnja z vlakom je stala 100 THB (2.6€) po osebi.

S tem sva zaključila z enodnevnim izletom v Kanchanaburi in most na reki Kwai, z izletom v Erawan nacionalni park in z vožnjo po železnici smrti. Več o ostalih dneh potovanja si lahko preberete v članku TAJSKA – POCENI PLAN POTOVANJA. 

The post KANCHANABURI IN MOST NA REKI KWAI appeared first on Strani Sveta.

PLAVAJOČA TRŽNICA BANGKOK TAJSKA in TRŽNICA NA ŽELEZNIŠKIH TIRIH

Ob 7:00 sva imela izlet na dve različni tržnici. Zopet so zamujali, ampak danes sva to že pričakovala. Najprej smo se peljali na Railway market (tržnica na železniških tirih), do tja smo se vozili 1 h in 40 min. Prispeli smo 8:50 in se po ozki uličici hitro sprehodila do železniških tirov.

Na tej tržnici prodajajo nepredstavljivo. Prodajajo žive živali (ribe, rakovice, lignje, ostvarje in jegulje), vso možno zelenjavo in sadje, ostalo meso, ličinke različnih velikosti in oblik,… Če si prišel lačen, odideš definitivno sit, brez da bi karkoli dal v usta. Ob 9:00 pripelje vlak poln ljudi in vsi prodajalci iz obeh strani potegnejo nazaj stojnice, stvari ki so na tleh pa pustijo in vlak gre dejansko nad njimi, tako da lahko potem kupite rahlo dimljeno sadje in zelenjavo. Ko pa vlak odpelje, prodajalci kakor polžki pogledajo iz zavetja in sunkovito postavijo stojnice nazaj in prodaja teče dalje. Prav neverjetno kako se čas tukaj hitro zavrti. Tudi midva sva pot hitro nadaljevala do Floating marketa.

Cena celotnega izleta je bila 350 TBH (9€), doplačati sva morala le čolniček z vesli (paddle boat). Cena za čolniček je bila 100 THB (2,6€) po osebi.

MEAKLONG TRŽNICA NA ŽELEZNIŠKIH TIRIH

Naslov: (Mae Klong, Mueang Samut Songkhram District)

Železnica je dolga 67 kilometrov med Wongwian Yai (Bangkok) in Samut Songkhram (centralna Tajska). Proga je sestavljena iz dveh delov, ki sta ločena z reko Chin.  Celotna železniška proga je postala znamenita ravno zaradi tržnice, ki velja za eno izmed največjih tržnic s svežo hrano na Tajskem.

Vsekakor se moram dotakniti prodaje ostvarjev (slovensko ime je podkev rakovica). To so starodavni členonožci, ki nimajo nič mesa, samo oklep, tako da nisem razumela, zakaj jih na veliko prodajajo na tržnici. Prodajajo jih kot hrano za ljudi, kot hrano za hišne ljubljenčke, kot vabo za večje ribe in zaradi krvi, kar je tudi glavni razlog prodaje. Ostvarji nimajo hemoglobina, kamor bi vezali kisik, ampak imajo hemocianin, kamor se veže kisik, zaradi bakra prisotnega v hemocianinu je njihova kri modre barve. Njihova kri vsebuje tudi amebocite, ki imajo podobno vlogo kot bele krvničke pri vretenčarjih, za obrambo organizma pred patogeni. Zaradi tega jih ljudje na veliko lovijo saj potrebujejo njihovo kri za detekcijo bakterijskih endotoksinov v številnih študijah.

PLAVAJOČA TRŽNICA BANGKOK TAJSKA (FLOATING MARKET)

Naslov: (9 Tambon Damnoen Saduak)

Plavajoča tržnica je še bolj odštekana kot Railway market. Polno je turistov, tajskih prodajalcev, šoferjev, ki vozijo čolničke na vesla in šoferjev, ki vozijo hitrejše in večje čolne. Vsi ti čolni se ves čas zaletavajo med seboj, ampak nekako zmeraj zvozijo. Med njimi velja nenapisana signalizacija. So pa ti čolnički zelo zanimivi, saj so na motor od avta, s tem da imajo dodano dolgo cev na koncu katere je propeler.

Barantanje na Floating market je obvezno. V vsakem primeru pa se pripravite, da boste stvari preplačali, ker je itak nemogoče tako pretkano in hitro barantati kot to znajo Tajci. Nama je že na začetku prijazna gospa s klobučkom prodala dva mala piva za 300 THB (7,8 €). Ko sem pomislila, da bi mogla barantat, gospe že ni bilo več, se je že odpeljala v svojem čolničku. Je bilo pa fenomenalno piti pivo, se voziti v čolničku po divji reki in opazovat stojnice na obeh straneh reke.

Ena izmed mnogih prodajalnic na plavajoči tržnici

Barantanje na plavajoči tržnici

Zagledala sem zelo lep nahrbtnik. Da ga gledam je takoj opazila prodajalka in naš čolniček s kaveljčkom potegnila do svoje stojnice. Izklicna cena za nahrbtnik je bila 1000 THB (26 €), midva sva zbarantala na 350 THB (9 €) in bila zadovoljna. Ampak še isti večer sem na Khao San ulici opazila enak nahrbtnik z izklicno ceno 250 THB (6,5 €), to pomeni da bi lahko plačala še veliko manj. So pa prodajalci dogovorjeni s šoferji čolničkov, da pripeljejo turiste do določene stojnice. Na stojnicah prodajajo veliko različnih okraskov in oblačil, ampak na splošno imajo res lepe stvari.

Vožnji s počasnim čolničkom je sledila vožnja z večjim in hitrejšim čolnom, ki naju je zapeljal še po okoliških kanalih. Pokrajina tukaj je v celoti poplavljena, ljudje se premikajo po lesenih poteh, vse naokrog pa je tudi ogromno smeti. Temu je sledila eno urna pot nazaj na Khao San ulico.

TAJSKA PLAVAJOČA TRŽNICA DAMNOEN

Nekoč so bile tajske plavajoče tržnice na vodnih kanalih glavni trg za kmete in gospodinje, saj se je vso življenje in ves transport odvijal po obsežnih mrežah rek in vodnih kanalov. Danes temu več ni tako, plavajoče tržnice ostajajo košček preteklosti, saj so vodne kanale zamenjale ceste, čolne pa avtomobili. Po naročilu kralja Rama IV so med leti 1866 do 1868 zgradili Damnoen Saduak kanal, da so povezali reki Mea Klong in Tha Chin. Glavna plavajoča tržnica je bila Lad Plee, ki je obratovala do leta 1967, nato pa zamrla, ker ni bilo več rečnega transporta.

Leta 1971 je turistična organizacija Tajske spremenila tržnico Lad Plee v turistično atrakcijo. Danes plavajoča tržnica sestoji iz labirinta ravnih kanalov (khlongs), po katerih se prevažajo čolnički. Ženske prodajalke so oblečene v tradicionalne mo hom (modre kmečke majice) in nosijo široke slamnate klobuke (ngod), uporabljajo pa male lesene čolničke (sampans). Čolnički so pogosto polni zelenjave in sadja, ki ga prinesejo iz domačih kmetij. Plavajoča tržnica obsega tri majhne tržnice: Ton Khem, Hia Kui, and Khun Phitak. Ton Khem je največja med njimi in se nahaja na Khlong Damnoen Saduak. Hia Kui  je vzporedna Khlong Damnoen Saduak, kjer prodajajo največ spominkov. Khun Phitak pa je 2 kilometra južno od Hia Kui, je najmanjša tržnica in tudi najmanj turistična.

Več o ostalih dneh najinega potovanja si lahko prebereš v članku: TAJSKA – POCENI PLAN POTOVANJA.

The post Plavajoča tržnica Bangkok Tajska appeared first on Strani Sveta.