Vsekakor je vas bolj živahna v poletnem času, saj je tukaj ogromno pohodnih poti in pa velika možnost aktivnosti na ogromnem jezeru Kilpisjärvi. V času najinega obiska je bilo seveda jezero zaledenelo, večina pohodnih poti pa ni bila primerna za pohod v zimskem času in pri -24 stopinjah.

Pa še ena stvar s katero sva se spopadala – je bila polarna noč. Polarna noč pomeni, da sonce nikoli vzide in temu je bilo res tako. Ker pa sonce vseeno vzhaja nekje blizu sva dva dni imela 3 – 4h slabe dnevne svetlobe, en dan (bilo je zelo oblačno) pa dnevne svetlobe nisva dočakala.

Takšne razmere so tudi poskrbele, da so bili najini dni v Kilpisjärvi nekoliko bolj umirjeni in, da sva več časa preživela v najini čudoviti leseni koči. Konec koncev pa nama je tak oddih tudi zelo ustrezal, preden sva se vrnila v decembrski živ-žav.

Kilpisjärvi sva obiskala v okviru najinega obiska Laponske. O celotni poti najinega zimskega potovanja si lahko več prebereš v prispevku: Laponska: Božičkova dežela in arktično potovanje.

Kilpisjärvi in iskanje severnega sija

Kot sem že napisala sva se v Kilpisjärvi odpravila zato, da bi videla severni sij. In res sva ga, oba prvič! Bilo je res nepozabno in oba sva bila presrečna. Sreča se nama je nasmehnila že prvi dan in nebo je zaplesalo pred nama v različnih odtenkih zelene barve.

Zelo pa sva si želela tudi bivati v tradicionalni finski leseni koči ob jezeru sredi bele snežne odeje in neokrnjene narave. Točno takšno koča sva našla v Kilipsjärvi, kaj je bil še dodaten povood za obisk tega majhnega kraja.

Kako v Kilpisjärvi

V vasico praktično vodi ena sama cesta in je vas oddaljena več kot 400 km severno od Rovaniemija. Midva sva nekaj dni najprej preživela v Rovaniemiju nato pa se nekje 5h vozila proti severu, da sva prispela v Kilpisjärvi. Več o Rovaniemiju si lahko prebereš v samostojnem prispevku: Rovaniemi potovanje in najboljši izleti.

Cesta pozimi od Rovaniemija do Kilpsijärvi ni najboljše splužena in sva se precej časa vozila po popolnoma zasneženi cesti. Ampak s finskimi zimskimi gumami (imajo notri nekakšne kovinske delce – ježevke) nisva imela nobenih težav. Omejitve na cesti se gibljejo med 80 in 100 km/h in lahko brez težav varno vozite po omejitvi.

Midva sva se na poti do Kilpsijärvi ustavila še v mondenem letovišču Levi na kavici. Malo sva se sprehodila tudi po glavni ulici in si ogledala smučišče. Zagotovo odlična lokacija za vse smučarje, ki želijo res uživati v adrenalinu in celotni zimski podobi.

Nastanitev v Kilpsijärvi

Kot sem že omenila sva si midva zelo želela koče ob jezeru in v Kilpsijärvi sva jo tudi našla. Kočo sva najela preko finske strani lomarengas.fi. Res da je spletna stran bolj namenjena Fincem, ampak midva sva vse uredila in tudi vnaprej plačala in je bilo vse tako kot smo se dogovorili.  Za 4x nočitev v koči kjer bi lahko bivalo 10 ljudi sva plačala 601,30 €.

Koča pa je res sanjska. Postavljena ob zaledenelem jezeru, v celoti iz lesa. Koča ima ogromen lesen balkon in zunanjo pokrito teraso, ki je midva v zimskem času nisva uporabljala. Notranjost koče ima odprto dnevno sobo s kaminom, kavči in preprogami. Iz dnevne sobe se prostor nadaljuje v kuhinjo, ki je neverjetno dobro opremljena. Del kuhinje pa je tudi jedilnica, ki je v celoti obdana s steklenimi okni.

V dnevni sobi je tudi ogromen in čudovit kamin, ki sva si ga midva vsako popoldan zakurila. Spodaj sta še dve spalnici, kopalnica in tuš s savno. Savna je precej velika in nudi res veliko zasebnosti, saj je s hodnikom odmaknjena od ostalih prostorov. V drugem nastropju pa je še ena soba, kjer so še 4 ležišča.

Tudi zunanjost je izjemno lepo urejena. Imava zunanje kurišče za peko finskih klobasic in tudi notranje (pokrito) kušišče. Pred hišo je ogromno prostora za parkiranje. Sva pa opremljena tudi z zimskimi stvarmi; pred hišo imava dereze in dvojne sanke.

V Kilpsijärvi je kar nekaj koč, ki se oddajajo preko lomarengas.fi ali pa preko AirBnb. Je pa tudi nekaj hotelov, če bi želeli raje bivati v hotelu. Tukaj so naslednje možnosti:

Tundrea Holiday Resort – tudi tukaj bivate v manjših lesenih hiškah

Cahkal Hotel – čudovit hotel sredi narave

Santa’s Hotel Rakka – čudovit hotel sredi narave

Kaj si ogledati v Kilpsijärvi

Kilpsijärvi je prava destinacija za vse ljubitelje narave, ampak v zimskem času tukaj ni izjemno veliko za počet, saj so dnevi izjemno kratki, temperature pa izjemno nizke. V decembru sva npr. midva imela le 3 – 4h zelo slabe dnevne svetlobe, saj sva bila v Kilpsijärvi v času polarne noči. Temperature pa so se gibale med -24 in -27 stopinj. Pogoji žal niso takšni, da bi lahko človek, ki na takšne razmere ni navajen, zunaj preživel veliko ur.

POHOD NA GORO SANNA

Želela sva na pohod na sveto goro Sanna, ki je res fascinantna saj je zelo težko pojasniti kako je ta osamljena in visoka gora, ki ni del večjega gorovja, sploh nastala. Še najbolj me Sanna spominja na Uluru v Avstraliji. Sanna leži na nadmorski višini 1026 m.

Pot od vznožja do najvišje točke Sanne je dolga 6 km v eno smer. Kako dolgo bi to v zimskih razmerah trajalo, ne vem, saj se na pohod nisva podala. Ko sva prišla do začetka poti, sploh ni bilo uhojene poti in gora je res visoka (višja kot sem mislila, da bo).

Blizu najine koče pa se je nahajal tudi en hribček Salmivaara, s kjer je čudovit razgled na gorovje Sanna. Ampak goro Sanna vidite od vsepovsod, saj je vso ostalo območje ekstremno ravno.

IZLET NA NORVEŠKO

Kilpsijärvi je tudi odlična iztočnica za obisk severa Norveške. Midva sva se zapeljeva do 38 min oddaljenega kraja Skibotn na Norveškem. Kraj je izjemno majhen ob fjordu Lyngen. Tukaj sva se na hitro ustavila in se sprehodila ob fjordu.

Moram pa napisati, da se je pokrajina tukaj čisto spremenila. Že ko sva se vozila proti Norveški je bilo vedno manj snega, ko sva prispela v Skibotn pa so bile ceste že popolnoma brez snega in suhe. Tudi fjord ni bil zaledenel ali zmrznjen. Bilo je le -12 stopinj in je zelo pihalo, tako da naju je bolj zeblo kot pri -24.

V Skibotn sva želela na kavico, vendar žal nisva našla nobene kavarne ali lokala, ki bi bil odprt v dopoldanskem času. Pot sva zato nadaljevala ob fjordu proti Skibotndissa – gugalnica s pogledom na fjord in mogočno gorovje. Tale razgledna točka je zares vrhunska. Tukaj tudi ni pihalo zato sva se zadržala dlje časa.

Nato pa se zapeljeva po panoramski poti po drugi strani fjorda Lyngen in uživava v čudovitih razgledih. Šla sva v smeri proti Pollen, vendar kraja nisva dosegla, saj sva se prej obrnila in začela vračat. Ker sva bila še severneje je to pomenilo še manj dnevne svetlobe.

POHOD NA NORTHENMOST THREE-COUNTRY CAIRN

To je točka, kjer se stikajo Finska, Švedska in Norveška. Iz Kilpsijärvi traja pohod do te točke v eno smer 11 km, kar je absolutno preveč v zimskem času. Pot sicer naj ne bi bila zelo strma, je pa izjemno dolga. Pozimi to pomeni hojo v trdi temi. Že v naprej sva vedala, da peš ne bova mogla do te točke, sem pa si vseeno želela it.

Že doma sem našla eno in edino osebo (domačina), ki z motornimi sankami po jezeru pelje turiste do te točke. To je njegova spletna stran: https://www.graylingland.com/winter.

Po mailu smo se tudi že vse dogovorili in potem še potrdili termin en dan pred odhodom. Žal pa sva na dan odhoda od njega prejela mail, da je zbolel in, da naju do tromeje ne more peljati. Še zdaj sem razočarana, saj sem si to res želela, ampak žal nisem našla nobene druge možnost, tako da na koncu nisva šla. Včasih žal ne gre vse po planih.

Možnosti za severni sij

Če boste na spletu brali je na Finskem je največja verjetnost, da vidite severni sij, bo Kilpsijärvi zagotovo napisan med temi kraji. V Kilpsijärvi naj bi bila kar 75% za opazovanje severnega sija. Midva sva severni sij iskala že v Rovaniemiju, vendar ga nisva videla.

Se pa nama je nasmehnila sreča ravno v Kilpsijärvi in to že prvi dan. Za severni sij mora biti jasno nebo brez megle in oblakov. Prvi in drugi dan sva imela takšno vreme in vsa zares dolgo lahko opazovala severni sij.

Tretji in četrti dan pa sva imela slabo in megleno vreme, zato severnega sija nisva mogla opazovati. Še posebej četrti (zadnji dan) je bilo izjemno slabo vreme in sva bila praktično cel dan brez dnevne svetlobe.

Kilpisjärvi restavracije

Midva sva si večino obrokov pripravljala v najini koči, kjer sva imela res odlično kuhinjo. Večino živil sva kupila že v Rovaniemi, saj je v Kilpisjärvi le ena trgovina (K – Market), ki pa je malenkost dražja. Ima pa Kilpisjärvi tudi nekaj restavracij, midva sva šla enkrat na kosilo v Ravintola Kilpis – Kilpishalli, ki se nahaja zraven trgovine. Glavne jedi stanejo med 20 in 25 €. Tukaj pa lahko jeste tudi meso severnega jelena.

The post Kilpisjärvi in iskanje severnega sija appeared first on Strani Sveta.

Rovaniemi je manjše mesto na severu Finske in velja za prestolnico regije Laponska. Rovaniemi se nahaja 6 km južno od začetka severnega tečajnika. Mesto ima le 65 000 prebivalcev in je v zimskem času precej turistično zaradi direktne povezave z Božičem. Tam kjer se začne arktični krog je namreč postavljena božična dežela, kjer se nahaja pravi božiček.

Mesto pa ima tudi precej žalostno moderno zgodovino, saj je bilo v 2. sv. vojni popolnoma uničeno. Iz tega razloga v samem mestu tudi ni večjih znamenitosti, saj so vse stavbe bolj kot ne nove.

Rovaniemi potovanje in najboljši izleti

Midva sva v Rovaniemi potovala v decembru. Najina pot se je začela na Dunaju, s kjer sva letela v Helsinke. V Helsinkih sva najela avto in se zapeljala v Rovaniemi. To sva naredila v dveh dneh, eno noč sva prespala v kraju Pihtipudas. Dejstvo je, da Finnair pozimi nima direktnih povezav Slovenija – Rovaniemi, tako da je potrebno letalsko karti iskati iz sosednjih letališč.

Midva sva našla ugodno varianto iz Dunaja do Helsinkov za 230 € na osebo. Avto sva pustila na parkirišču Vienna Airport (oznaka C). Za parkirišče sva plačala 180€ (10min peš od letališča). Če bi si vzela vezan let do Rovaniemija bi za letalsko karto odštela več kot 500 € na osebo, prav tako pa nisva našla nobene pametne povezave.

Na letališču v Helsinkih sva najela tudi avto. Avto sva rentala preko DiscoverCars in plačala 240€ za 12 dni z zavarovanjem pri Sixt. Najino vozilo za naslednjih 12 dni je bila Toyota Aygo X. Cene bencina so se gibale med 1,8 do 2 €/l.

Namesto najema avta v Helsinkih bi se lahko odločila tudi za hitri vlak iz Helsinkov v Rovaniemi. Vlak vozi od 8 do 12 ur, cene pa se gibljejo od 130 € naprej. Midva sva potem preračunala, saj sva v Rovaniemiju vsakem primeru želela najeti avto, ker sva se potem odpravila na skrajni sever Finske.

V glavnem bolj se nama je splačalo vzeti avto že v Helsinkih kot plačati za vlak. Tukaj pa najdete vse vlake Helsinki – Rovaniemi: https://www.finlandtrains.com/helsinki-to-rovaniemi.html.

Kaj si ogledati v Rovaniemi?

Samo mesto Rovaniemi je nič posebnega, saj je bilo v 2. sv vojni v celoti porušeno. Je pa mesto odlična iztočnica za številne izlete in zimske aktivnosti. Prav tako pa je v bližini kar nekaj pohodnih poti, ki so prilagojene tudi zimskim razmeram.

V samem mestu pa si lahko vseeno ogledate naslednje manjše znamenitosti:

• Osrednji trg Lordi’s Square, kjer je tudi manjši božični sejem. V teh stojnicah prodajajo oblačila in ročne izdelke. Na trgu je samo en tovornjaček s hitro hrano. Tako da v Rovaniemiju ni tistega tipičnega božičnega sejma.

• Ulica Koskikatu, ko poteka čez Lordi’s Square je v celoti božično okrašena z novoletno jelko. Ta ulica je tudi zaprta za promet, na njej pa se nahaja veliko restavracij in lokalov.
• stavba Arktikum je muzej, v času od 8.12 do 10.12 pa se je tukaj odvijal The Arctic Market Days. Tukaj so se številni lokalci predstavili z ročno narejenimi izdelki. Je pa Arktikum tudi odlična izbira za kosilo, saj je cena bufe kosila tukaj 15 €. Za stavbo se nahaja tudi manjši park in pa ogromno jezero, ki pa je bilo v decembru v celoti zamrznjeno, zato sva se odpravila na sprehod po zaledenelem jezeru.

Ker sva midva stanovala nekje 3 km iz strogega centra, sva se vsakič z avtom zapeljala do centra Rovaniemija. Parkiranje je izjemno enostavno. Ob nedeljah je parkiranje brezplačno. Ostale dni pa je brezplačno po 18 h. Našla pa sva tudi brezplačno parkirišče Free 24h public parking na lokaciji: Poromiehentie 4, 96200 Rovaniemi.

Zimske pohodne poti v bližini Rovaniemija

Meni so zimski pohodi eni izmed boljših, saj na tak način res doživiš tisto pravo zimsko idilo. Midva sva se zato podala kar na dva krajša pohoda.

Ounasvaara Winter Trail, ki se nahaja 1,6 km južno do Rovaniemija. 15 min hoje je do razglednega stolpa Ounasvaara Observation Tower. Pot je izjemno lahka skoraj ravna, ampak se sprehajate po gozdu iglavcev, ki jih je pokrila težka in debela zimska odeja. Tukaj je zima res snežno bela, sneg je lahek in puhast, tako da vidite vsako snežinko kot, da bi jo narisali.

Na poti je tudi čudovita koča, ki celotno pot naredi še bolj idilično. Žal pa je bila koča v času najinega pohoda še zaprta. Žal nama je bilo, da nisva mogla skočit na en glogi (kuhano vino).

Arctic Circle Hiking Area je čudovito območje z različno dolgimi pohodnimi potmi. Tukaj so vse poti: https://www.nationalparks.fi/arcticcircle/trails/.

Midva sva se odpravila po Könkäänsaari Accessible Nature Trail, ki je krožna pot, ki traja le 1h. Na poti sva našla tudi čudovito kurišče, kjer sva zanetila ogenj in si spekla slavne finske klobasice, ki sva jih imela zraven. Na Finskem imate ogromno takih kurišč, ki so namenjena pikniku v naravi.

Zraven kurišča je bila hiška, kjer so bila spravljena drva. V hiški je tudi sekira, tako da si lahko drva nasekate na manjše trske. Okrog kurišča so klopi, kurišče pa je železen boben, tako da je skoraj nemogoče zanetiti ogenj izven tega. Nad bobnom je še rešetka, na katero položite klobasice. Klobasice so že v naprej kuhane, tako da jih je treba samo lepo osmodit na žaru.

Najboljši izleti v Rovaniemi

Izletov v naravo, ki jih ponuja Rovaniemi je mali milijon. Prav nemogoče je, da bi lahko obdelali vse, zato je potrebno narediti selekcijo. Moj nasvet je, da stvari ne združujete, saj boste tako vse doživeli napol. Določeni izleti namreč ponujajo vleko s huskiji, vleko s severnimi jeleni in vožnjo z motornimi sankami v enem dnevu. To vam res odsvetujem, saj vse skupaj izgubi čar.

Na GetyourGuide boste našli res številne izlete in si tako lahko izberete aktivnost, ki vam je najbolj všeč.

IZLET S HUSKIJI

Midva sva si res želela doživeti vleko sani s huskiji. Iz tega razloga sva si izbrala 4h izlet, ki je vključeval predstavitev njihovega podjetja, predstavitev psov, izobraževanje kako voziti sani in 2h vožnje s huskiji. Preden se podate izlet, poskrbijo tudi za ustrezno zimsko opremo; tako da dobite še dodaten kombinezon in zimske škornje.

Ti huskiji so delovni psi, ki tekmujejo tudi na svetovnih prvenstvih vleke sani. Največje prvenstvo je na Aljaski, kjer psi pretečejo 1600 km, drugo največje pa na Norveškem, kjer psi pretečejo 1200 km v 5 dneh. Ti huskiji, ki tekmujejo na tem tekmovanju, so bili tudi naši huskiji.

Naša pot je bila dolga cca 15 km, na poti pa smo se večkrat ustavili, tako da je vodič pregledal pse. Vodič je imel svojo ekipo 5 psov, sledili pa smo mu še 3 pari (vsega skupaj 6 ljudi) in 15 psov, saj je vsak par imel svojo ekipo 5 psov.

Huskiji so vlekli naše sani po gozdu in po zaledenelem jezeru. Večinoma je bil teren raven, kjer pa so bili hribčki pa je voznik psom vedno pomagal pri vzponu. Izlet nama je bil zelo všeč, saj sva dan preživela v naravi, uživala v vožnji, na koncu pa lahko še preživela nekaj časa z najino ekipo psov.

VOŽNJA Z MOTORNIMI SANKAMI

En celoten dan sva preživela na motornih sankam, naredili smo več kot 40 km v 2h. Izbrala sva si organiziran 4 h izlet pri agenciji Wild about Lapland, kjer organizirajo vožnjo z motornimi sankami v manjših skupinah (maksimalno 8 ljudi). Izlet sva kupila na GetyourGuide – Snowmobile Adventure in Lapland.

Res priporočam, da vzamete izlet v manjši skupini, ker velika skupina pomeni tudi več kot 50 motornih sank. Postopek vožnje je tak, da vodič vozi prvi, vsi ostali pa za njim v koloni. Vodiču je seveda v interesu, da vsi pridejo na cilj, tako da nihče ne more naprej in nikogar se ne pusti od zadaj. Manjša skupina iz tega vidika pomeni manj prilagajanja in imate tako več od izleta.

Na začetku najinega izleta nas je vodička seznanila s tem tako voziti motorne sanke, nato pa smo šli lepo za njo v koloni, najprej počasi, da smo dobili občutek, nato pa smo šli tudi hitreje. V skupini nas je bilo 7 (torej 4 motorne sanke). Vozili smo se po gozdu in tudi po zaledenelem jezeru, kjer je vodička tudi zakurila ogenj in pekli smo finske klobasice.

Z nama v skupini so bili 4 ljudje iz Singapurja in res si niso upali voziti več kot 20 km/h. Vodička nas je zato razdelila v dve skupini, midva in še en francoz smo potem lahko za njo vozili hitreje. Maksimalna hitrost, ki sva jo midva dosegla je bila 60 km/h. Vsake toliko pa smo potem na poti počakali še preostale ljudi. Je pa samo ena zvožena pot, tako da se težko izgubiš.

IZLET S SEVERNIMI JELENI

Tudi vprega severnih jelenov, ki vlečejo sani je zelo pogosta aktivnost v Rovaniemiju. Midva se za ta izlet nisva odločila, saj nisva imela v Rovaniemiju še enega dodatnega dneva, da bi lahko šla na daljši izlet.

V Božičkovi vasi sicer nudijo izlete s severnimi jeleni, kjer lahko izberete, da vas peljejo 400 m, 600 m ali 3 km (vsaj mislim, da imajo tako). Ko sva prišla do teh jelenov in videla to gnečo ljudi in jelene, ki vozijo ljudi v krogu, naju je minilo, da bi v Božičkovi vasi šla na ta izlet.

Menim pa, da samostojen izlet s severnimi jeleni, nekje v naravi, kjer je za jelene tudi malo lepše poskrbljeno in ni masovnega turizma, zna biti nepozabno doživetje. Na GetyourGuide severni jeleni najdete ogromno samostojnih in večurnih izletov s severnimi jeleni.

Rovaniemi in Božičkova dežela

Nekje 6 km izven Rovaniemija, kjer se začne tudi arktični korg, se nahaja božična dežela. Predstavljajte si to kot nekakšen tematski park, kjer se lahko slikate z Božičkom, ga. Božičko, se vozite z jelenčki, konji, huskiji in motornimi sanmi.

Znotraj vasi je tudi ogromno hotelov in teh slavnih steklenih iglujev. Nočitve tukaj so seveda med najdražjimi, je pa tukaj od turistov največ Američanov. Božičkova vas je tudi precej oblegana, tako da tukaj pričakujte gnečo.

Za ogled vasi potrebujete minimalno 6 h, ampak bi priporočala, da si vzamete kar cel dan, ker je gneča in zunaj mraz, zato so postanki v različnih hiškah, restavracijah in pri kuriščih nujno potrebni.

Midva sva bila v vasi cel dan. Tukaj je zemljevid: https://santaclausvillage.info/wp-content/uploads/2023/05/santa-claus-village-map-1.pdf

V tej vasi na glavnem trgu poteka tudi Arctic Circle, ki sva ga tudi prestopila. Severni tečajnik (arktični krog) je območje, kjer pozimi sonce vsaj en dan ne vzide in poleti sonce vsaj en dan ne zaide. Božičkova vas je odprta od 10 do 16h. Generalne vstopnine ni, se pa vsaka stvar plača znotraj posebej. Božičkova vas je res mesto zase, kjer je vse povezano z božičem.

Ogledala sva si naslednje stvari:

• Central Square je osrednji trg obdan s številnimi lično okrašenimi hiškami. Tukaj poteka tudi začetek arktičnega kroga.

• Arctic Circle Husky Park – sva se samo ustavila, vendar jih nisva videla, potrebno bi bilo plačilo vstopnine.
• Elf Hat Academy – bolj za otroke, kjer lahko ustvarjajo magične poskuse skupaj z božičnimi škrati.
• Elf’s Farmyard Tallitontum Piha – tukaj imajo jelene in alpake, kot nekakšen mini zoo, kjer je potrebno plačilo vstopnine za vstop.
• Glass Resort – zazidani stekleni “igluju#; nekakšen snežni resort.
• Mrs. Santa Claus Christmas Cottage – vstopnina za slikanje z ga. Božička je nekje med 20 in 30 €. V hiši od gospe Božičke je tudi kavarna in slaščičarna, kjer sva se tudi midva ustavila.
• Roosevelt Cottage – prva zgradba v Arctic Circle, od leta 1950
• Santa Clause Gift House – trgovine s spominki in restavracija, kjer prodajajo tudi slaščice. Tukaj prodajajo tudi Mumine (za vse tiste, ki se spomnite risanke).
• Santa Claus Main Post Office – tukaj sva napisala božične kartice domačim, da jih tako dobijo iz božičkove vasi.
• Santa Claus Office – v Santa Claus Office se je bilo potrebno nekako naročit, tako da so ob urah spuščali skupine ljudi v ta predel stavbe. Midva v ta del nisva stopila, mislim da se se tukaj lahko ponovno slikate z božičkom. V enem delu stable pa je tudi trgovina Marimekko.
• Christmas House Meet Santa – tukaj sva se midva slikala z božičkom. Slikanje je brezplačno, če pa želiš imeti sliko pa so cene od 40 – 60 €.
• Santa Claus Reindeer – božičkovi jeleni se nahajajo zdraven hiše gospe Božičke. Tukaj se lahko peljete s severnimi jeleni 400 m, 800 m ali 3 km (vsaj tako se mi zdi).

Severni sij Rovaniemi

V Rovaniemiju je možnost vedeti Northen Lights (severni sij), ampak mora biti jasno vreme in še vsi ostali pogoji morajo biti idealni. Midva v 4 dneh žal nisva imela sreče in nisva videla Aurora Borealis. Že preden sva odšla na pot sem zbrala lokacije v bližini Rovaniemija, kjer so že videli severni sij:

• V Rovaniemiju: Arctic Garden za stavbo Arktikum, pri jezeru
• Ounasvaaran Lookout: 1,6 km južno od Rovaniemija
• Syväsenvaara Fell (Observation Tower): v smeri prti božični vasi
• Aurora Hunting Olkkajärvi: pri jezeru Olkkajärvi Lake, kamor vozijo tudi agencije. Midva sva bila 2 dni zaporet tukaj, pa žal nisva videla nič.
• Okrog jezera Norvajärvi
• Vaattunkiköngäs: to je Arctic Circle Area
• Alakorkalon laavu: tukaj je tudi gorišče, 5 km iz Rovanjemija
• Jezero Napapiiri, Vietonen: ta lokacija je imela največ priporočil, vendar nama ni uspelo do nje.
• Ob jezeru Koyry: koordinate: 66°34’23.5″N 26°34’44.8″E

Restavracije v Rovaniemi

Spodaj je seznam restavracij, ki so nama bile všeč. Žal nisva dobila prostora v nobeni, saj je potebno vse vsaj kak dan prej rezervirati. Želela sva iti v Nili restaurant, ampak bi morala 7 dni prej rezervirat, kar seveda nisva in zato nisva dobila prostora.

• Gustav Kitchen & Bar na Lordi’s Square, od zunaj imajo tudi dva ogrevana steklena igluja, ki jih lahko rezervirate za posebno večerjo.
• Nili restaurant – laponska tradicionalna restavracija, želela sva na 3 hodni božični meni, vendar nivsa dobila prostora.
• Roka Kitchen & Wine Bar – tudi laponske jedi s pridihom Italije. Tudi tukaj nisva dobila prostora
• Restaurant Gaissa – se nahaja v prvem nadstropju, to restavracijo sva našla po naključju in celo dobila sva prosto mizo. Naročila sva si 3 hodni meni in vse je bilo več kot odlično. Za predjed sva imela divjačinsko pašteto in divjačinski karpačo, glavna jed je bil divjačinski steak v lisičkini omaki in piri krompirjem. Sladice sva jedla različne, nebeško puhasto čokoladno torto in nekakšen osvežilni limonin mouse.

Nastanitev v Rovaniemi

Midva sva svojo nastanitev tokrat našla na AirBnb, saj je Booking ponujal le hotele, kjer pa so bile cene vrtoglave vsaj za najin budget. Izbrala sva Grandmother’s Quiet CitY Home with Sauna. Za 4x nočitev v stanovanju s savno sva plačala 710 €. Od centra Rovaniemi sva oddaljena 5 min z avtom ali 21 min peš.

Nastanitev je presegla vsa najina pričakovanja, saj je bilo vse veliko lepše kot na slikah. Bivala sva v lepo opremljenem dvosobnem stanovanju. Kuhinja je vsebovala vse potrebno za pripravo vseh obrokov. Savna pa se je nahajala v kopalnici. Pred nastanitvijo (manjši blok) sva imela tudi svoje parkirišče. Tudi gostiteljica je bila izjemno prijazna ter odzivna, ki nama je pomagala s številnimi nasveti.

Parkirišče je bilo opremljeno tudi z grelnikom za avto. Najin rentan avto pa je tudi imel kabel, za priklop avta na grelnik, saj avti ne vžigajo radi pri takšnem minusu, zato je pomembno, da preko tega kabla avto vsaj malo segrejemo.

The post Rovaniemi potovanje in najboljši izleti appeared first on Strani Sveta.

Laponska je največja in najsevernejša regija Finske, ki jo sestavlja kar 21 občin. Pokrajina se spreminja od obsežnih barj in gozdov na jugu do gorovja na severu. Arktični krog prečka Laponsko, zato je možno opazovati polarni pojav kot je polarna noč. Arktični krog prečka Božičkovo deželo.

Laponska je od leta 1927 povezana z legendarnim “Severnim polom”, domom Božička, ko je finski radijski voditelj Markus Rautio dejal, da Božiček živi na Korvatunturiju, gori v regiji. Kasneje je Rovaniemi trdil, da je uradni rojstni kraj Božička in razvil atrakcijo Božičkova dežela, da bi spodbudil turizem. No morem rečt, da jim je kar uspelo.

Laponska: Božičkova dežela in arktično potovanje: Plan potovanja po dnevih

Sledi plan najinega arktičnega potovanja po dnevih, podrobnejši opisi posamezne destinacije pa sledijo v bolj razširjenem prispevku.

Pot iz Slovenije na Finsko (8.12.2023)

8.12.2023 sva se z avtom odpravila na Dunaj in ga pustila na parkirišču Vienna Airport (oznaka C). Za parkirišče sva plačala 180€ (10min peš od letališča). Let iz Dunaja sva imela ob 11:40 in v Helsinke sva prispela ob 15:05.

Za letalsko karto sva odštela 230 € na osebo z Finnair. V Helsinkih vzameva avto in se zapeljeva direktno do kraja Pihtipudas – potrebujeva 4h in 16 min (396 km).

Avto sva rentala preko DiscoverCars in plačala 240€ za 12 dni z zavarovanjem pri Sixt. Ker v Helsinke priletiva ob 15 h ne moreva direktno v Rovaniemi, zato bova prenočila sredi poti in s potjo nadaljevala naslednji dan. V vasici Pihtipudas se restavracije večinoma odprte do 20 h, market pa do 21 h.

NOČITEV PIHTIPUDAS (8.12 – 9.12): Niemenharjun Matkailukeskus. Za 1x nočitev z zajtrkom sva plačala 90 €. Je pa ta nastanitev nekakšna okrepčevalnica, črpalka in gostišče ob poti. Nad nastanitvijo sva bila oba več kot pozitivno presenečena sva bivala v čudoviti dvonadstropni brunarici. Soba je bila preprosta, vendar lepo opremljena.

Naslednji dan sva na črpalki imela tudi izjemno okusen zajtrk s široko ponudbo jedi in napitkov. Seveda je za zajtrk zmagal slavni finski cimetov zavitek.

Prihod v glavno mesto Laponske: Rovaniemi (9.12.2023)

Iz kraja Pihtipudas sva se peljeva v Rovaniemi, potrebovala sva 4h in 58 min za 423 km. Na poti sva se ustavila v manjšem kraju Kemi, kjer sva se sprehodila po izjemno majhnem centru in se ustavila v čudoviti kavarni Sataman Krouvi ob zaledenelem morju. 

V Rovaniemi sva prispela pozno popoldan, odpravila sva se v trgovino, kjer sva si kupila vse potrebno za večerjo in zajtrk, saj sva bivala v AirBnb. Finska je draga, še posebej Laponska. Cene določenih nastanitev lahko segajo v nebo, prav tako je hrana izjemno draga, ki pa roko na srce ni nič posebnega.

Iz tega razloga sva se midva odločila, da si določene obroke pripraviva sama, prav tako tokrat na Bookingu nisem našla lepe nastanitve za primerno ceno (vse je bilo več kot 250 € na noč), zato sva se odločila za AirBnb.

NOČITEV ROVANIEMI (9.12 – 13.12): Grandmother’s Quiet CitY Home with Sauna. Tokrat sva nastanitev našla na AirBnb, saj so hoteli v Rovaniemi izjemno dragi. Za 4x nočitev v stanovanju s savno sva plačala 710 €. Od centra Rovaniemi sva oddaljena 5 min z avtom ali 21 min peš.

Nastanitev je presegla vsa najina pričakovanja. Bivala sva res v lepo opremljenem dvosobnem stanovanju s kuhinjo opremljeno z zadnjimi detajli in savno v kopalnici. Pred nastanitvijo (manjši blok) sva imela tudi svoje parkirišče. Tudi gostiteljica je bila izjemno prijazna ter odzivna, ki nama je pomagala s številnimi nasveti.

V prispevku Rovaniemi potovanje in najboljši izleti najdeš vse podrobnosti o Rovaniemiju.

Izlet s huskiji BearHill Husky (10.12.2023)

Šla sva na husky farmo in se peljala s huskiji v saneh. Na izlet sva šla direktno brez posrednikov. Izbrala sva si izlet NORTHERN EXPOSURE, ki je trajal 3 h, vožnja v saneh s huskiji pa 1,5h. 

Tukaj je povezava do izleta: https://bearhillhusky.com/product-category/winter-adventures/ (cca 414€ za dva).

Vožnja s huskiji nama je bila izredno všeč. Če se boste odločili za to aktivnost, to vsekakor naredite ločeno od ostalih dejavnost in ne iti na vožno s huskiji v Božičkovi deželi. V Božičkovi deželi so vsi ti izleti izjemno kratki, gužva je nenormalna in še za živali ni tako dobro poskrbljene, ker morajo ves čas “delati”. Enako velja za severne jelene v Božičkovi vasi.

Z izletom sva končala že ob 12h, tako da sva imela v tem dnevu še čas za naslednje aktivnosti:

• ogledala sva si osrednji trg v Rovaniemiju Lordi’s Square. Na tem trgu je bil tudi manjši božični sejem s stojnicami, brez hrane in pijače.
• obiskala sva tudi stekleno stavbo Arktikum, kjer je potekal božični sejem The Arctic Market Days. Tukaj so se predstavili domačini z ročnimi izdelki in produkti.
• Odpravila sva se tudi na krajši (20 min) pohod po zasneženi pokrajini do Ounasvaara Observation Tower.

Božičkova dežela Laponska: Santa Claus Village (11.12.2023)

Rezervirajte si cel dan za Božičkovo deželo. Najlažje to deželo opišem kot nekakšen tematski park na prostem, kjer je vse narejeno in okrašeno v duhu Božiča. Ta dežela je res prav posebno doživetje in vas nikakor ne bo pustila ravnodušne.

Midva sva si vzela čas za obisk Božička, obisk ga. Božičke, kjer sva se tudi posladkala z njenimi slaščicami. Že sam sprehod med popolnoma okrašenimi lesenimi hiškami je nekaj posebnega. Opazovala sva tudi božičkove jelenčke in se prepustila pravi božični pravljici.

Božičkova dežela pa je posebna tudi zaradi tega, ker tukaj poteka severni tečajnik (arktični krog). Arktični krog je območje na severu, kjer sonce vsaj en dan poleti ne zaide in vsaj en dan pozimi ne vzide. In prav v božičkovi deželi lahko prečkate to območje in vstopite v arktični krog.

Več o sami organiziranosti božične dežele pa bom napisala v samostojnem prispevku: Rovaniemi potovanje in najboljši izleti.

Zvečer pa sva se odpravila še do razgleden točke ob jezeru Aurora Hunting Olkkajärvi, kjer sva čakala na Notrthen Lights (severni sij), ampak ga žal nisva dočakala.

 

Vožnja z motornimi sankami in Arctic Circle (12.12.2023)

Ta dan sva preživela na motornih saneh. Izbrala sva si organiziran 4 h izlet pri agenciji Wild about Lapland, kjer organizirajo vožnjo z motornimi sankami v manjših skupinah (maksimalno 8 ljudi). Izlet sva kupila na GetyourGuide – Snowmobile Adventure in Lapland.

Če želite res doživeti motorne sanke se raje odločite za manjšo skupino, ker večja skupina pomeni tudi 30 + motornih sank. Vse motorne sanke se vozijo v koloni za vodičem in v tako veliko skupini je lahko kdo tudi ekstremno počasen.

Ko sva končala z izletom sva se zapeljala še do Arctic Circle Hiking Area, kjer sva šla na kratek krožni pohod v pravi zimski pravljici. Zraven sva imela tudi te finske klobasice za žar. Na poti je kar nekaj kurišč, kjer zanetite ogenj in pečete klobasice. Ta kurišča so izjemno značilna za celotno Finsko.

Vožnja proti severu v Kilpisjärvi (13.12.2023)

Iz Rovaniemi sva se podala do Kilpisjärvi, potrebovala sva 5h in 10 min za 424 km. Ustavila sva se v vasici Sirkka, zraven smučišča Levi. Pogrela sva se ob kavici in si na hitro ogledala to smučarsko vasico.

Vse je bilo popolno okrašeno, številni leseni hoteli so dajali vasi popolno podobo, ki so jo dopolnjevale številne restavracije. Za smučarje je tukaj pravi raj, saj gre za smučišče, kje poteka tudi svetovno prvenstvo v smučanju. Karte pa niti niso tako zasoljene, enodnevna karta je 51 €, tedenska pa mislim, da 228 €.

V Kilpisjärvi vasici imava 75% možnost da vidiva Northen Lights (severni sij) in to je bil tudi glavni razlog, da sva si izbrala tako izjemno odročno lokacijo. Najin trud je bil že prvi dan nagrajen, saj se je severni sij prikazal direktno pred najino kočo.

NOČITEV KILPISJARVI (13.12 – 17.12): Koča 13769 HALTINSAANA

Kočo sva najela preko finske strani lomarengas.fi, ki je precej bolj ugodna ob AirBnbja in od Bookinga. Res da je spletna stran bolj namenjena Fincem, ampak midva sva vse uredila in tudi v naprej plačala in je bilo vse tako kot smo se dogovorili.  Za 4x nočitev v koči kjer bi lahko bivalo 10 ljudi sva plačala 601,30 €.

Koča se nahaja na samem, ob jezeru. Zunaj je čudovita terasa, koča ima svojo savno in kamin. Znotraj je vse v lesu in res spominja na bravo božično hiško. Kuhinja je opremljena v celoti in koča namenjena bivanju za več mesecev. Vse je izjemno lepo opremljeno z detajli, ki naredijo kočo izjemno domače.

Počitek in ogled vasi Kilpisjärvi (14.12.2023)

Ta dan sva malo počivala v najini čudoviti koči. Odpravila pa sva se tudi do vznožja gore Sanna, ki leži na 1026 m.n.v. Prvotna ideja je bila, da bi se odpravila na pohod do vrha te gore, ampak pri -24 stopinjah in pri višini te gore, to v zimskem času žal ni bilo mogoče. Pohod tudi ni kratek, od vznožja do najvišje razgledne točke je 6 km v eno smer.

Izlet na Norveško (15.12.2023)

Ta dan sva se odpravila na Norveško. Kilpisjärvi je namreč od meje z Norveško oddaljen manj kot 10 km. Zapeljala sva se do 38 min oddaljenega kraja Skibotn na Norveškem. Najprej sva se ustaviva pri Skibotndissa – gugalnica s pogledom na fjord in mogočno gorovje.

Nato sva se zapeljeva po panoramski poti po drugi strani fjorda Lyngen in zares uživala v čudovitih razgledih. Počasi sva se začela vračat, saj imava tukaj je 3 h slabe svetlobe.

Pohod na northernmost Three-country cairn (16.12.2023)

Zelo sem si želela na točko, kjer se stika Švedska, Norveška in Finska. Lahko bi šla sama čez zmrznjeno jezero za kar bi potrebovala 11 km v eno smer. Seveda sem že doma to idejo odmislila, saj nama v temi in mrazu nikakor ne bi uspelo.

V Kilpisjärvi ni ravno ogromno turističnih agencij in turistične ponudbe, še psebej v zimskem času ne. Sem pa vseeno našla spletno stran https://www.graylingland.com/winter, kjer bi naju z motornimi sankami zapeljali do te točke. Izlet bi tako trajal cca 3h.

Po mailu sem se že vse dogovorila, 70 € bi naju stalo na osebo, vendar nama je vodič na dan predvidenega pohoda sporočil, da je zbolel. Žal zmeraj ne gre vse po planih in nikakor planov nisva mogla spremeniti, saj nisem našla nobene druge možnosti za obisk te točke v zimskem času.

Je bil pa saj večer tega dne, ki sva ga več ali manj preživela v koči popoln, saj se je ponovno prikazal severni sij.

Vožnja proti Oulu (17.12.2023)

Iz Kilpisjärvi sva se odpravila na pot do Oulu. Potrebovala sva 7 h in 38 min za 641 km. V Oulo sva prenočila in si zvečer ogledala mesto, ki pa mi je bilo najmanj všeč do sedaj.

Prebrala sem, da imajo božični sejem, ampak drugega kot ene okrašene ulice ni bilo videti. Na stojnice sva kar hitro lahko pozabila. Sprehodila sva se po glavnih ulicah in vse do zaledenelega morja, kjer sva srečala tudi kip debelega policaja Toripolliisi Statue.

NOČITEV OULO (17.12 – 18.12.2023): GreenStar Hotel Oulu

Hotel se je nahajal v centru mesta, ker je bila največja prednosti. Soba je bila zelo osnovna, prav tako zajtrk, ampak za eno noč je bilo v redu. Za 1x nočitev z zajtrkom v centru Oulu sva plačala 116,10 €. 

Vožnja proti Helsinkom (18.12.2023)

Iz Oulu sva se odpravila proti Helsinkom. Potrebovala sva 7 h za 600 km. Odpravila sva se zjutraj po zajtrku, tako da sva bila pozno popoldan že v Helsinkih. Ker sva v Helsinkih že bila, si vseh znamenitosti nisva ogledala, sva pa želela na božični sejem na Senate Square. Žal nama tudi tokrat ni uspelo, saj se je sejem zaprl že ob 7h zvečer.

Sprehodila sva se po strogem centru in uživala v čudovito okrašenih ulicah. Prav tako nama je bilo toplo, saj sta bili zunaj 2 stopinji plusa. Šla sva seveda tudi v Fazer kavarno in slaščičarno, kjer sva nakupila najboljše čokolade za domov.

NOČITEV HELSINKI (18.12 – 19.12.2023): Hotel Mestari

Odličen hotel z odlično lokacijo. Soba je bila vrhunska, zajtrk pa res nadpovprečen. Bi bilo kar super ostati še kak dan. Za 1x nočitev z zajtrkom v centru Helsinkov sva plačala 121,80 €. Hotel je nudil tudi parkiranje v garaži za 35€ za 24 ur.

Odhod domov (19.12.2023)

Ob 17 h sva imela let iz Helsinkov na Dunaj. Iz centra Helsinkov do letališča sva potrebovala 30 min. Po zajtrku sva se odpravila še do Caffe Regatta, kjer sva pojedla najboljšo cimetovo rolico.

Hrana na Laponskem

Žal niste prišli v Italijo, kjer bi bilo dobre hrane v izobilju. Meni hrana na Laponskem osebno ni bila nič posebnega, je pa posebno draga. Kar mi je res všeč na Laponskem/Finskem so cimetovi zaviki, ki imajo neko prav posebno začimbo in so zato še bolj okusni kot naši.

Zelo dobre so mi bile tudi Karjalanpiirakka (nekakšne mini riževe pite), ki so super kot malica na poti. Veliko imajo tudi lososa na 100 in en način. Od glavnih jedi v restavracijah pravladujejo močne mesne jedi kot je divjačina.

Midva sva so določene obroke pripravljala v nastanitvah, sva pa v Rovanjemiju šla tudi na tradicionalno finsko večerjo s tremi hodi. Za predjed sva jedla divjačinski karpačo in pašteto z brusnicami iz divjačine. Najina glavna jed je bil divjačinski steak s pire krompirjem, omako iz lisičk in zelenjavo. Za sladico pa sva jedla čokoladno puhasto tortico in nekakšno limonino osvežilno sladico v kozarčku. Vse je bilo res ekstremno dobro. Je pa takšna večerja v zelo lepi restavraciji s pijačo vred stala 150 €. Restavracija se imenuje Gaissa in se nahaja na Lordi’s Square.

 

Vožnja na Laponskem

Vožnja na Laponskem je preprosta in enostavna, čeprav na prvi pogled zaradi teme in snega ne zgleda tako. Bolj greste na sever manj je prometa in bolj so vozniki uvidevni. Vsa vozila so opremljena s specialnimi zimskimi gumami (ježevke), ki imajo nekakšne kovinske dele, zato gume ne drsijo.

Imajo pa omejitve pozimi drugačne kot poleti. Na avtocestah je pozimi omejitev 100, tako kjer pa so znaki za 100, pa je pozimi omejitev 80. Omejitev se je kar fajn držat, ker je ob cesti ogromno stacionarnih radarjev. Midva sva prevozila kar veliko kilometrov z najinim najetim avtom Toyota Aygo X, če sem natančna vsega skupaj 2500 km. V vsem tem času sva se na cesti vedno počutila varno.

Ker vsak dan pada sneg po malem in cel dan, ne pričakovati spluženih cest. Ampak če sem iskrena, zaradi res dobrih gum zvožen sneg na cestah sploh ni problem. Je pa sneg tukaj drugačen; je izjemno suh in lahko s prostim očesom vidite snežinke kot bi jih nekdo narisal. Mogoče pa bi morali našemu Darsu povedat za te gume, da jih vsako leto sneg ne bo presenetil :).

Finci

Meni so Finci že od nekdaj simpatični ljudje, čeprav zelo zadržani in na prvi pogled strogi, te vedno znova presenetijo s svojo prijaznostjo. Finci se zelo držijo pravil in dogovorjenega časa in npr. ne razumejo zakaj se nekdo dogovorjenega ne drži. Torej, če vam na agenciji rečejo, da se izlet začne ob 9:00, morate biti tam najkasneje 8:55, ker če boste točni, boste pozni.

Tudi njihova kultura je izjemno posebna v določenih pogledih. Večina Fincev ima rada samoto in mirne kraje (Helsinki so za večino Fincev že preveč naseljeni), prav tako so neverjetno dobro prilagojeni na mraz. V njihovi kulturi je moč čutiti tudi vpliv metal glasbe.

Verjetno bi tukaj lahko zapisala še veliko, ampak to so le moja hitra opažanja. Skratka, če boste na Finskem potrebovali pomoč, vprašajte prvega Finca, ki ga srečate in zagotovo vam bo pomagal. Res velika večina jih govori tekoče angleško, ker finsko se pač nihče ne more naučiti.

Posebnosti, ki sva jih opazila

Najbolj nanevadni sta mi dve stvari:

• v večini restavracijah, barih in lokalih ne strežejo pri mizah. To pomeni, da ko se vsede, greš naročit in plačat do pulta. Pijačo si sam odneseš do mize. Ponekod imajo potem tudi mesto za umazano posodo, kar pomeni, da pričakujejo, da za sabo tudi pospraviš.
• izjemno kratki in nenavadni delovniki. Skoraj nemogoče je najti lokal ali restavracijo, ki je odprta od jutra do večera. V Rovaniemiju je vse razdeljeno, določene kavarne so odprte samo zjutraj 4 h, večina restavracij pa se odpre ob 4h popoldan. Vedno poglejte odpiralni čas, preden se odpravite v restavracijo.
• meniji v restavracijah: v restavracijah običajno nudijo 5 predjedi, 5 glavnih jedi in 3 sladice. Njihove restavracije nimajo tako široke ponudbe hrane, vsaka restavracija je za nekaj specializirana.

Vreme Laponska

V decembru sva imela od -13 do -16 stopinj. Dnevne svetlobe pa je bilo maksimalno 2h na dan. Tudi to je čar Laponske. Naj pa povem, da jutra nikoli niso trda tema, ampak je nebo bolj tak temno modro in sivo. Ob 15 h se je začelo že mračiti in 17 h je res nastala popolna tema.

Laponska: zemljevid potovanja

Tukaj je najina pot potovanja. Začela sva v Helsinkih in se ustavila na pol poti do Rovaniemija v kraju Pihtipudas. Pot sva nadaljevala v Rovaniemi, od tam pa proti severu do vasice Kilpisjärvi. Od tukaj sva se začela vračati in se tako ustavila v Oulu in na koncu eno noč preživela v Helsinkih.

The post Laponska: Božičkova dežela in arktično potovanje appeared first on Strani Sveta.